Načrt je, da se 4. januarja v šole vračajo učenci prve triade osnovne šole
Takrat bi se naj odprli tudi zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami, ponovno bi se odprli vrtci za varstvo vseh otrok.
Simona Kustec, foto: Urad vlade za komuniciranje/zajem zaslona
"V iztekajočem se letu smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport že kar nekaj časa pri delovanju tudi v novem letu, pred novimi nalogami, za katere si seveda želimo, da bodo izpeljane na najboljši možni način, čeprav žal še vedno močno pod taktirko korona virusa in z njim povezanih epidemioloških ukrepov ter omejitev. Glede tega se zavzemamo za ponovno čim hitrejše varno in postopno odpiranje vseh šol v državi. Vsi potrebni načrti, priporočila in smernice tako na pedagoškem kot epidemiološkem delu so pripravljeni in posredovani šolam. Načrt je, da se s 4. januarjem v šole najprej vračajo učenci in učenke prve triade osnovne šole, zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami ponovno odprejo ter vrtci za varstvo vseh otrok. Temu bo sledilo nato vračanje učencev in učenk drugih razredov v osnovnih šolah ter prioritetno vračanje dijakinj in dijakov zaključnih letnikov srednjega in poklicnega izobraževanja," je na današnji novinarski konferenci dejala ministrica prof. dr. Simona Kustec.
Matura v šolskem letu 2020/21 bo izvedena z nekaterimi prilagoditvami. Letos jo bo opravljalo predvidoma 9.093 dijakov na poklicni maturi in 6.927 dijakov na splošni.
"Pomembno je, da posebej maturantke in maturanti sedaj dokončno veste, da matura v šolskem letu 2020/21 bo in kako bo izvedena," je dejala ministrica. Kako, v kakšni obliki, s kakšnimi prilagoditvami, sta podrobneje spregovorila predsednica Državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Kranjc in predsednik Državne komisije za poklicno maturo dr. Boris Dular.
Obe komisiji ugotavljata, da imajo kandidati na maturi 2021, zaradi izrednih razmer kot posledice epidemije Covid-19, slabše pogoje za pripravo na maturo zaradi zaprtja šol v šolskih letih 2019/20 in 2020/21, neizvedenega pouka in izvedbe pouka na daljavo. Pouk se izvaja počasneje, določenih tem ni mogoče obdelati dovolj celovito in poglobljeno, določene teme niso dovolj utrjene, dijaki morajo povečan del učenja opraviti individualno. Učinkovitost pedagoškega procesa na daljavo ne dosega pouka v šolah, razlike med bolj in manj učno uspešnimi se povečujejo, dodatno jih povečujejo še slabše socialne razmere in tudi morebitna slabša dostopnost do IKT pri nekaterih dijakih, težji je tudi dostop do literature in virov.
