Med finalistkami za Zlati kamen tudi občini iz Slovenskih goric

V teku je jubilejni deseti Zlati kamen, ki v središče programa in izbora za razvojno najprodornejšo občino postavlja sodelovanje in soustvarjanje. Sodelovanje je tudi zgodovinsko gledano ključna razsežnost za napredek in razvoj, in če v dobrih časih včasih to pozabimo in včasih mislimo, da marsikaj bolje postorimo sami, v zahtevnih časih pandemije vidimo, kako kratkovidno je to. Tudi zato Zlati kamen z optimistično in v prihodnost zazrto mislijo letos poudarja »stopimo skupaj«.

Rdeča nit letošnjega jubilejnega izbora za razvojno najprodornejšo občino je torej soustvarjanje, zmožnost občin za sodelovanje. To sodelovanje zajema različne razsežnosti: sosednje kraje, mednarodno okolje, pa tudi sodelovanje navznoter, vključevanje prebivalcev v razvoj, sodelovanje z gospodarskimi družbami, javnimi in zasebnimi institucijami in drugo javnostjo. Strokovni svet Zlatega kamna se tako osredotoča na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. Kot vedno do sedaj je v izboru pomembno tudi, da so aktivnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Člani strokovnega sveta so v ožji izbor letos glede na preteklo sposobnost sodelovanja in razvoja uvrstili občini Nova Gorica in Tržič iz zahodne Slovenije, občini Benedikt in Sveta Ana iz vzhodne Slovenije, občini Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja pa bosta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem.

Razumljivo je, da so se nekatere navedene občine v finale uvrstile že v katerem od prejšnjih izborov, to so Nova Gorica, Tržič, Grosuplje in Logatec, je pa zanimivo, kot poudarja strokovni svet, da so vse finalistke iz vzhodnega dela države v ožjem izboru prvič.

Kaj je pokazala ISSO analiza (pregled ključnih pokazateljev uspeha (KPI) za lokalne skupnosti)? Predstavljamo analizo za vzhodno Slovenijo.

Benedikt

Zaradi svojskega razvojnega modela je Benedikt postal kraj, ki ima eno od najboljših demografskih situacij v Sloveniji. Ta razvojni model, ki izrazito poudarja kakovost bivanja, vključno z elementi kot sta skrb za okolje in socialno kohezijo je pripeljal do merljivih uspehov. V petih letih je Benedikt glede na sestavljeni indeks ISSO napredoval za kar 94 mest. Ena od prvin uspeha občine Benedikt je tudi močna usmerjenost v povezovanje. Pri tem se v občini skušajo dosledno ravnati kor pravi evropski državljani.

Sveta Ana

Majhna občina v Slovenskih goricah je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination (Sveta Ana ima srebrni znak). Prav prizadevanje, da bi kraj dobil ta znak, je sprožil vrsto infrastrukturnih projektov, zaradi katerih je občina zgledno komunalno urejena. Razvojna dinamika v kraju je očitna: v kratkem obdobju je občina napredovala od enega od najmanj razvitih krajev pri nas do povprečne ravni razvitosti.

Katera bo nacionalna zmagovalka in dobitnica nagrade Zlati kamen za leto 2021, bo znano 12. februarja. Lani je Zlati kamen prejela Idrija. Občina, ki je prejela tudi prvi Zlati kamen leta 2012 je tako postala prvi kraj, ki je prejel nagrado za razvojno najprodornejšo občino že drugič.