V Sloveniji izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo
To so območja zahodne Slovenije, Ljubljane in okolice ter Brežic, na katerih živi približno polovica prebivalcev.
Posnetek video konference
Na Ministrstvu za obrambo je bila v ponedeljek, 25. januarja, v sklopu seznanjanja javnosti o različnih temah s področij obrambe ter zaščite in reševanja redna tedenska novinarska konferenca. Na njej je generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But govoril o pripravljenosti na potres v Republiki Sloveniji ter predstavil dve letos najpomembnejši vaji s predpostavko potresa.
Slovenija je, kot je dejal generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje, država s srednjo potresno nevarnostjo. Pojasnil je, da so lahko zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki potresov zelo veliki, čeprav magnitude ne dosegajo zelo velikih vrednosti. Po Karti potresne intenzitete za povratno dobo 475 let, ki ustreza 90 odstotkom verjetnosti, da vrednosti na karti v 50 letih ne bodo presežene in prikazuje stopnjo pričakovanih potresnih učinkov na ljudi, predmete, zgradbe in naravo, pas večje potresne nevarnosti (intenziteta VIII EMS) pokriva več kot polovico države. Za potresno odporno projektiranje se, kot je povedal But, uporablja Karta projektnega pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let, ki je uradna karta potresne nevarnosti Slovenije. Na njej izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo, in sicer območja zahodne Slovenije, Ljubljane in okolice ter Brežic, na katerih živi približno polovica prebivalcev.
Varstvo pred potresi obsega preventivo oziroma ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje posledic potresa, povečevanje pripravljenosti, odziv oziroma izvajanje zaščite, reševanja in pomoči do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje ter obnovo, je pojasnil generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje. Glavne pristojnosti na preventivnem področju in področju obnove ima Ministrstvo za okolje in prostor s sistematičnim spremljanjem in proučevanjem potresne dejavnosti in učinkov potresov na stavbe ter s predpisi o potresno varni novogradnji in o dvigu potresne varnosti obstoječih stavb. Uprava za zaščito in reševanje pa ima osrednjo koordinativno vlogo pri odzivu na posledice potresa, kar zajema načrtovanje delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizacijo in delovanje vseh ključnih resorjev, organizacijo izvedbe posameznih zaščitnih ukrepov in urejanje osnovnih življenjskih razmer in oceno škode.
Predvidoma marca največja vaja na državni ravni »Vaja Potres 2021«
Ob tem je Darko But posebej izpostavil letos največjo vajo na državni ravni »Vaja Potres 2021«, na kateri bodo poveljnik in štab Civilne zaščite Republike Slovenije, Vlada, ministrstva in vladne službe predvidoma marca preverjali pripravljenost in odzivanje na močan potres, ki prizadene Ljubljano z okolico. Gre za teoretično vajo, po scenariju katere bo več mrtvih, ranjenih in zasutih pod ruševinami, na različnih koncih mesta bodo izbruhnili požari, porušene bodo komunikacije. Udeleženci bodo v razmerah epidemije COVID-19 poskušali ugotoviti pomanjkljivosti, neskladja ter nedorečenosti v Državnem načrtu zaščite in reševanja ob potresu, preverljali odziv pristojnih organov in služb v skladu z rešitvami v načrtu zaščite in reševanja na potres in načrtih dejavnosti, preizkusili sistem vodenja aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči ter ugotavljali posledice potresa po resorjih in vpliv na delovanje resorja. Preverili bodo tudi zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči ob izpadu delovanja sistemov javne telefonije in interneta ter informiranje javnosti. Vajo bodo ocenjevali inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vodstvo vaje pa bo v 30 dneh pripravilo končno analizo vaje. Generalni direktor But je novinarje seznanil tudi s praktično mednarodno vajo civilne zaščite na temo potresa SIQUAKE2020, ki bo predvidoma julija letos, in drugimi letošnjimi vajami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Napotki za prebivalce za ravnanje ob potresu so, kot je povedal generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But, v obliki zgibank za odrasle in otroke objavljeni na spletni strani gov.si, prav tako je izdelana informacijska platforma POTROG, ki nam omogoča oceno stanja v primeru potresa glede na potresno odpornost posamezne stavbe. Za informiranje o ravnanju ob potresu je izdelana aplikacija za pametne telefone ter didaktične igrice in knjižica za otroke »Ježek Snežek in potres«. Na spletni strani gov.si so objavljeni državni načrti zaščite in reševanja, ocene tveganja in ocene ogroženosti, medtem ko so načrti zaščite in reševanja in ocene ogroženosti občin objavljene na spletnih straneh občin. Načrti ter ocene tveganj in ocene zmožnosti za obvladovanje tveganj so javno objavljeni na portalu gov.si v okviru teme Ogroženost Slovenije.
