Christiana in Armando v Prlekiji vzrejata pasmo psov, katerih je v Sloveniji trenutno le sedem

V Slamnjaku, majhni vasici v občini Ljutomer v Prlekiji, živita Christiana Sands in Armando Bonivento, ki sta edina v Sloveniji, ki vzrejata pasmo psov Jakutska lajka (Yakutian Laika). Christiana prihaja iz New Yorka, Armando pa iz Benetk, že štiri leta pa živita v Sloveniji, kamor ju je pot pripeljala zaradi vzreje psov te pasme. Kot nam je ob obisku povedala Christiana gre za zelo starodavno pasmo, ki izhaja iz Jakutije (Yakutia), ki je največja in najbolj mrzla ruska regija z več kot tremi milijoni kvadratnih kilometrov. Prijateljstvo človeka in psa je na ozemlju Jakutije nastalo že dolgo časa nazaj. To potrjujejo arheološke najdbe na bregovih reke Salah v bližini vasi Tumat v Jakutiji, kjer so našli tri mumificirane ostanke treh psičkov in datirajo 12.500 let v preteklost, prve omembe o psih v tej regiji pa segajo v leto 1633.

Na začetku 90. let 20. stoletja je bilo odkrito tudi lovišče na otoku Zhokhov v arhipelagu Novosibirskih otokov v Arktičnem oceanu v Jakutiji. Tam so našli ostanke sani, pasje pasove in dobro ohranjene pasje kosti. Radiokarbonsko datiranje je pokazalo, da je starost najdb stara okoli 8000 let. Znanstvena revija Science je najdbo prepoznala kot prvi dokaz uporabe psa za prevoz blaga in na splošno kot prvi dokaz o uporabi psa s strani človeka za kakršenkoli namen.

Ta najdba je bila dokaz, da je bila na obali severovzhodne Azije pes prva žival, ki jo je človek ukrotil in jo začel uporabljati kot lovskega in vlečnega psa. To je razloženo z dejstvom, da v tundri in obalni Arktiki ni bilo drugih živali, primernih za prevoz blaga, a je bilo mogoče dobiti in pripraviti hrano za pse za dolgo zimo. Zelo verjetno je, da so najdeni ostanki pripadali prednikom pasme Yakutian Laika, o kateri je svetovno znan znanstvenik V. Yokhelson pisal kot o pasmi Yukaghir, ki živi na rekah Yana in Kolyma in je avtohtonim prebivalcem služil kot prevozno sredstvo do otokov v Arktičnem oceanu pri lovu na divje jelene in iskanju mamutovih kosti.

Sorodni pasmi sta Samojed in Husky, ki sta nam bolj poznani

Kot nam je povedala Christiana, pasmi Samojed in Husky, ki sta v populaciji na splošno bolj poznani, izhajata iz pasme Yakutian Laika. Te pse so nekdaj uporabljali tudi kot čuvaje prebivalstva pred divjimi živali, psi pa so človeku zelo zvesti. Psi niso lovci, da bi se za živalmi pognali, pač pa so zelo dobri pri opozarjanju na nevarnost in čuvanju teritorija. Že od nekdaj so te pse uporabljali tudi za vlečne pse, v začetku 20. stoletja je veliko odkritij na Arktiki in Antarktiki bilo opravljenih prav z vlečnimi psi, saj so zelo vzdržljivi tudi na zelo velike razdalje. V zadnjem stoletju se ob razvoju različnih vozil in ob gradnji cest, vlečni psi več toliko niso uporabljali za transport. Kot nam je še povedala Christiana so te pse med drugo svetovno vojno uporabljali tudi kot hrano, njihovo število se je nato tudi drastično zmanjšalo. Pred okoli 25 leti, so v Rusiji našli skupino teh psov in počasi spet pričeli vzrejati in obujati to starodavno pasmo. Izvedli so študije in raziskave ter z vzrejanjem naredili selekcijo najboljših primerkov. Ruska zgodovinska sekcija je študijo potrdila in sprejela, da se ta pasma lahko vzreja in obudi.

Prvi njun pes je »Hačiko«, japonska akita

Zanimiva je tudi zgodba, kako sta z možem pričela vzrejati pse oz. kako sta sploh prišla do prvega psa. Mož Armando je namreč že od nekdaj bil zelo alergičen na pasjo dlako, zato psov nista imela. Pred leti, ko sta še živela v Italiji, ga je prizadel težji srčni infarkt in je bil več mesecev v komi. Ko se je po daljšem okrevanju vrnil domov iz bolnišnice, je videl film Hačiko (Hachi: A Dog's Tale), zelo lep film iz leta 2009 z Richardom Gereom v glavni vlogi in ki temelji na resničnem dogodku. V njem nastopa pes Hachi pasme Akita inu ali japonska akita. Armando se je nato odločil, da si bo sam priskrbel psa te pasme, da bi ga ob morebitnih ponovnih težavah s srcem, le-ta na to opozoril. Ime mu je Jinsei, kar v japonščini pomeni življenje. Christiana se je nato čudila, kako ima sedaj lahko on, ki je alergičen na pasjo dlako, naenkrat psa. Tako je pričela z raziskovanjem, da bi si še sama priskrbela psa. Iskala je rejce pasme ter ob tem naletela na lastnico v Franciji, ki je poleg psov Akita imela še čudovitega psa pasme, za katero še takrat ni slišala. Po poizvedovanju je šlo za pasmo Yakutian Laika. Na internetu so ob iskanju dodatnih informacij tudi naleteli na fotografijo čudovitega psa po imenu Talan, ki je splošni populaciji najbolj znan pes te pasme.

Ljubezen na prvi pogled

Po ne preprostem iskanju informacij o tej neznani in čudoviti pasmi, se je Christiana takoj zaljubila v te pse in je vedela, da ga želi imeti, a ni bilo enostavno. Kot je povedala je bilo preprosto nemogoče najti koga, ki bi psa te pasme prodal. Nekaj lastnikov, ki so jih našli, pa psov niso hoteli prodati izven Rusije. Nato je preko znanke le prišla do prve mladičke in zanjo odštela 1.200 evrov z vsemi papirji in dovoljenji, da je psa spravila v Italijo. Tako so leta 2015, ko je na svetu bilo le okoli tisoč primerkov te pasme, dobili svojo prvo samico Arsuri iz Rusije, nato se ji je le nekaj mesecev zatem pridružila še ena samica, Malva, prav tako iz Rusije, leto kasneje pa še samec Blitzen s Poljske. V tem času je na svetu bilo okoli 1.800 psov te pasme. Takrat so imeli tudi svoje prvo leglo mladičev, njihova družina psov pa se je z vzrejo nato v naslednjih letih še povečevala.

Pred štirimi leti zapustila Italijo in se ustalila v Sloveniji

A v tistih letih ta vrsta psov v Italiji še ni bila priznana, zato tam ni bilo mogoče vzrejati psov s svojim rodovnikom. Zavedajoč se, da je njuno življenje takrat postalo povezano z vzrejo teh živali, sta se pred štirimi leti odločila, da svoje prebivališče in svoje podjetje preselita v sosednjo Slovenijo, kjer je bila za razliko od Italije ta pasma priznana. V Italiji, v kraju Pordenone, imata tudi velik ranč s 35 konji, a sta se odločila slediti sanjam z vzrejo psov ter se preselila najprej v Kropo, kjer sta odkrila lepote Slovenije v okolici Bleda. Nato sta se odločila kupiti hišo, ki pa sta jo pred tremi leti našla na drugem koncu Slovenije, v Slamnjaku. Pozneje sta dokupila še zemljo in počasi uredila vse za potrebo vzreje psov. In kot pravi Christiana, ni niti najmanjše možnosti, da bi se od tu izselila, saj je v Sloveniji in Prlekiji prekrasno.

Do danes so njuni psi imeli okoli 35 mladičev, vsi pa imajo vse potrebne papirje, so cepljeni, narejene vse raziskave o DNA-ju, teste o displaziji... Vsi imajo slovenski rodovnik in so registrirani pri Slovenski kinološki zvezi. Z njimi se v Sloveniji, BiH, na Madžarskem, Hrvaškem, Poljskem... udeležujejo lepotnih in drugih tekmovanj. V lasti imata tudi psa z imenom Budda, ki je postal prvi italijanski šampion te pasme, Arsuri pa je šampionka v Sloveniji in ima do danes pet naslovov šampiona, vseh nagrad in priznanj pa niti ne štejeta več. Ponosna sta na dosedanje dosežke in vedno sledita poti mladičkov. Danes so njuni psi v mnogih evropskih državah, nekateri se udeležujejo športnih dejavnosti, kot vprežni psi ali za agility, drugi lepotnih tekmovanj, nekatere pa uporabljajo tudi kot terapijo s hišnimi ljubljenčki.

V Sloveniji uradno le sedem psov te pasme

Danes je uradno v Sloveniji le sedem psov te pasme z rodovnikom, pet njunih ter dva njihova mladička, ki sta bila prodana v okolico Lendave. Ostale mladičke sta prodala po vsej Evropi, na svetu pa je danes teh psov nekje med pet in šest tisoč. Kot že rečeno, sta Christiana in Armando edina v Sloveniji, ki vzrejata to pasmo z rodovnikom, in kot sta nam še povedala, v Avstriji uradno teh psov ne vzreja noben, na Madžarskem sta dva rejca, v Italiji pa trije. Pasma je po vsem svetu s strani Mednarodne kinološke zveze sicer bila priznana 4. septembra 2019. A kot sta nam še enkrat povedala, nimata nobenih načrtov, da bi se vračala v Italijo, saj jima je v Sloveniji preveč všeč, da bi jo zapustila in kot pravita, se verjetno niti Slovenci ne zavedamo, v kako lepi in čisti državi živimo.

Zaradi pandemije trenutno s psi ne nastopata, saj se je vse zaustavilo. Zadnje tekmovanje, ki sta se ga s psi udeležila, je bilo lani februarja v Celju. Imata tudi avtodom, ki je posebej urejen in prirejen za prevoz vseh psov in za udobno nastanitev, ko so več dni zdoma na tekmovanjih v Sloveniji in tujini, a ga trenutno ne uporabljata, saj ni tekmovanj in potovanj. Upata, da bo kmalu teh razmer konec, da bosta s svojimi psi spet lahko potovala, v načrtu pa imata tudi druge zanimive dejavnosti, ki bi se s temi psi lahko izvajale v lokalnem okolju.

Poleg pet psov pasme Yakutian Laika in omenjene akite, imata še enega psa in sicer malega angleškega hrta z imenom Maya. Ta je z njima tudi v hiši, vsi skupaj pa se čez dan igrajo na velikem vrtu. Kot nam je še ob obisku povedala Christiana, je v Italiji bila kuharski šef, tudi v Prlekiji pa prideluje klobase, panceto, različne sire, marmelade, sokove..., kar nam je prijazno razkazala v kleti njune hiše.

Že predniki Christiane so se ukvarjali z vzrejo psov

Christiana nam je tudi razložila, da njeni predniki izvirajo iz okrožja Ombersley Court v Združenem kraljestvu iz 15. stoletja. Strast do psov in njihove vzreje je pri njih zelo zakoreninjena, tako kot za številne angleške plemiške družine tistega časa. Njen dedek Austin Ledyard Sands, ki je bil strokovnjak za vzrejo divjih psov in irskih volčjih hrtov (Irish wolfhound), je leta 1939 napisal in izdal knjigo "The Bird, the Gun and the Dog," ("Ptica, pištola in pes"), ki je še danes na voljo. Strast je prenesel na sina Austina Ladyard Sands mlajšega, ki je začel vzrejati angleške seterje (English Setter) in foksterierje (Fox Terrier) leta 1950. Tako se je tudi na njeno generacijo prenesla tradicija vzreje, ko so potomci začeli v letih 1975 vzrejati nemško dogo (Great Dane) in malega angleškega hrta (Whippet), sama pa danes uspešno vzreja pse pasme Yakutian Laika.

Christiana in Armando sta dosegljiva na telefonski številki 070 992 278.