Obdobno uničevanje NUS - november 2020
Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so sredstva, ki so ostala kot posledica vojnih delovanj na območju Republike Slovenije, in druga prosto ležeča eksplozivna sredstva v naravnem okolju, ki so polnjena z eksplozivnimi zmesmi ter ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Neeksplodirana ubojna sredstva so lahko izstreljena, neizstreljena, odvržena, zakopana, potopljena, prestavljena ali skladiščena, lahko zasledimo na spletni straneh Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Na ozemlju Republike Slovenije je veliko ostankov različnih neeksplodiranih ubojnih sredstev, ostalin prve in druge svetovne vojne, pa tudi vojne za Slovenijo. Med najdbami je največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min ter letalskih bomb. Največja verjetnost, da bomo naleteli na neeksplodirana ubojna sredstva, je na območju severnoprimorske regije, kjer je med prvo svetovno vojno potekala soška fronta.
Vsa neeksplodirana ubojna sredstva, tudi če so stara več kot 50 ali 100 let, so nevarna. Ob nepravilnem ravnanju z njimi lahko eksplodirajo in zanetijo požare, porušijo objekte, povzročijo hude telesne poškodbe ali celo smrt.
Med neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) najdemo sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje največkrat naletijo gradbeni delavci in kmetje pri zemeljskih delih ali pri obnavljanju zgradb, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih bojev.
Tudi tako stara in zarjavela neeksplodirana ubojna sredstva lahko pomenijo smrtno nevarnost, kemična sestava eksploziva je namreč nestabilna in sprožilni mehanizem v sredstvu načet.
Neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) so:
V Sloveniji so najpogosteje najdeni:
Predvsem je pomembno, da:
Državna enota Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) po vsej Sloveniji izvaja zaščitne ukrepe, med katere spadajo odkrivanje, identifikacija, odstranjevanje, prevoz, skladiščenje in uničevanje teh sredstev, pa tudi usposabljanje pripadnikov za to delo. V enoti je 31 prostovoljcev, ki so posebej izurjeni in izšolani pripadniki civilne zaščite, ki teh sredstev ne iščejo, temveč odstranjujejo tista, ki jih najdejo ljudje in najdbo sporočijo na številko 112. Na območjih, kjer iz zgodovinskih virov izhaja, da obstaja velika verjetnost onesnaženosti z NUS, pripadniki na podlagi vloge občana oziroma pravne osebe izvedejo pregled zemljišča z detektorji kovin ter morebitna odkrita NUS odstranijo in uničijo. Državna enota deluje pod vodstvom Uprave RS za zaščito in reševanje po vsej Sloveniji, organizirana pa je v šest oddelkov (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Postojna).
Pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posredujejo skoraj vsak dan. Statistika za obdobje 2005-2021 kaže, da pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS opravijo v povprečju več kot eno intervencijo na dan (1,14) in na dan odstranijo 26,90 kosov teh sredstev v skupni teži 24,00 kilograma. V preteklih šestnajstih letih so pripadniki izvedli 6.261 intervencij ter odstranili 131.401,57 kilograma neeksplodiranih ubojnih sredstev. Največ intervencij je spomladi, ko se začnejo gradbena dela in kmetovanje, pri katerih ljudje največkrat naletijo na neeksplodirana sredstva.
V letu 2020 je tako bilo 511 intervencij, kjer so odstranili 3.529 kosov v skupni teži 7.878,75 kg. Največ kg NUS so v zadnjih 15 letih našli leta 2014 in sicer 14.543,76 kg. Podrobno statistiko lahko vidite na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje. Uprava je ob tem objavila tudi posnetek obdobnega uničevanja NUS iz novembra 2020, kar si lahko ogledate v priloženem videu.