Obeležujemo stoletnico smrti slovenskega Mozarta

Letos obeležujemo 100. obletnico smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca (1873-1921). Slovenski glasbeni velikan je umrl 8. februarja, na isti dan kot največji slovenski pesnik France Prešeren. Ipavec je ustvaril veliko pomembnih del za slovensko glasbeno zgodovino, med njimi prvi slovenski balet Možiček, ki velja za prelomni umetniški dogodek, zato je leto 2021 razglašeno za Ipavčevo leto. Ob tej priložnosti je pri Beletrini v sozaložništvu s Knjižnico Šentjur in ob podpori Občine Šentjur izšla knjiga enega naših osrednjih zgodovinarjev ddr. Igorja Grdine Slovenski Mozart (tako so namreč Ipavca poimenovali Nemci), ki govori o življenju in delu Josipa Ipavca. Knjiga bo spodbudila ponovno odkrivanje slovenskega glasbenega velikana.

Ipavčeva prelomna skladba Možiček (1901) ni samo kronološko prvi, temveč tudi recepcijsko najuspešnejši slovenski balet, je zapisal Grdina, prepojen pa je že z novoromantičnim duhom. »Josip Ipavec se je med tujci uveljavil pred slovenskimi impresionisti in pred Plečnikom, njegova dela pa so izvajali od habsburške monarhije na vzhodu do Združenih držav Amerike na zahodu,« je pojasnil Grdina. Pričujoča knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca, predstavi njegove korenine, leta mladostnega popotovanja, ko se je uveljavil kot skladatelj samospevov, življenjski vrhunec na Dunaju ter duševni razkroj v somraku Evrope med prvo svetovno vojno. Knjiga posebno pozornost posveča operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997 v SNG Maribor.

O dr. Josipu Ipavcu

Josip Ipavec se je rodil leta 1873 kot sedmi od desetih otrok. Odraščal je v Šentjurju (trg Sv. Jurij pod Rifnikom oz. Sv. Jurij ob Južni železnici), kjer se je kmalu začel glasbeno izobraževati. Pri Ipavčevih doma se je veliko muziciralo in tako je Josip z očetom že pri štirih letih igral klavir, kasneje pa ga je poučeval tudi brat Lojze.

Višjo gimnazijo je obiskoval v Celju, kjer je igral v župnijski cerkvi pri dijaških mašah. V tem obdobju je uglasbil Ave Mario za moški zbor z bariton slogom. V Celju se je spoznal z Nemcem Feryjem Leonom Lulekom, kasneje znanim baritonistom. Josip je zanj skomponiral precej nemških pesmi in balad ter samospevov ob spremljavi klavirja. Glasbene teorije se je Josip Ipavec učil v Gradcu, kjer je tudi komponiral. V Gradcu je ustvaril tudi svojo znamenito delo Možiček. Prvi slovenski balet so leta 1902 na prireditvah elitnega aristokratskega kroga dvakrat izvedeli v novi graški operni hiši, ki je sodila med največje v habsburški monarhiji. Avtor baleta in študent medicine Josip Ipavec je dirigiral orkestru. Možička so kasneje uprizorili še v Mariboru, Ljubljani, Novem mestu in Celovcu.

Leta 1904 je Josip Ipavec dokončal študij medicine v Gradcu. Najprej je delal v vojaški bolnišnici na Dunaju, nato je do leta 1907 delal kot vojaški zdravnik v Zagrebu. Ko je zbolel njegov oče, se je vrnil v rodni Šentjur, kjer je bil distriktni zdravnik. V Šentjurju je dokončal opero Princesa Vrtoglavka, za katero je besedilo napisala pisateljica Mara Čop-Berksova. Opero Princesa Vrtoglavka so prvič uprizorili šele 29. novembra 1997 v SNG Maribor. Besedilo je po motivih libreta Mare pl. Berks napisal ddr. Igor Grdina.

Josip Ipavec, ki se je leta 1907 v Gradcu poročil z Albertino Novoszad, s katero sta imela dva sinova, je bil leta 1914 mobiliziran v vojsko. Zaradi bolezni se je še pred koncem vojne vrnil domov. Umrl je 8. februarja 1921 v Šentjurju, kjer je tudi pokopan.