Vito Kraner, direktor občinske uprave in vsestranski športnik: Vse se da, če se le hoče!

Že poklicna usmeritev Vita Kranerja - strojni tehnik, diplomirani inženir gradbeništva, specializiran za promet in nizke gradnje, ter znanstveni in strokovni magisterij iz upravnega prava in vpisan doktorat - priča o tem, da je Vito Kraner pristaš interdisciplinarnosti, zanimajo ga raznolika področja.

Med letoma 2002 in 2007 je bil vodja režijskega obrata, po letu 2007 pa vseskozi opravlja delo direktorja občinske uprave Občine Cerkvenjak. »Moje delo je precej raznoliko - interdisciplinarno in zahteva veliko mero strokovnosti, poznati moram tudi vsa področja dela sodelavcev, vendar pa smo zelo dobro uigrana ekipa, če se lahko tako izrazim in je delo vseskozi zanimivo, moji sodelavci so dobri in pozitivni ljudje in moje delo me veseli, kar je največ vredno« razloži Vito, ki v tem obdobju ob občasnem dežurstvu na delovnem mestu na občini, večino dela opravi od doma. »V času najinega dela je minilo natanko 7 dni, odkar se je nazadnje od doma na pot odpravil z avtom - v tem tednu delam od doma. Med delom od doma sem med 8. in 13. uro tudi učitelj sinovoma, pripravim nam kosilo in poskrbim za vse potrebno tako za službo kot doma, pa še za kako uro treninga si planiram večkrat na teden«, z nasmehom doda Kraner, katerega delo od doma pa se, poleg vseh domačih opravil, pogosto zavleče tudi pozno v noč. Kljub temu, da z družino veliko vsega počnejo skupaj, tudi športajo, vendar so športni treningi čas samo zanj.

Kot aktiven kolesar in tekač redno trenira in tekmuje

»Skoraj vsakodnevni trening je moj odklop. Misli se zbistrijo, ko se nadiham svežega zraka in umirim dušo v naravi. Pri tem pa gre zahvala moji ženi, ki me pri tem podpira in seveda v tem času v celoti prevzame domače in družinske obveznosti.« Vito zadnji dve leti trenira tudi triatlon - tek, plavanje in kolesarjenje. »Tek in kolo sta mi bila od nekdaj blizu, moje dolgo neizpolnjene sanje že iz otroštva so bile, da bi enkrat vozil hitro kolo-»specialko«. Takšna kolesa sem že kot majhen otrok videval z dvorišča domačije v Selcah, na bližnji cesti, po kateri so pogosto trenirali kolesarji Perutnine Ptuj in si rekel: »Enkrat bom tudi jaz vozil hitro (cestno) kolo«. Kot aktiven kolesar je član Kolesarskega društva Selce, pod okriljem katerega tudi trenira in tekmuje. Kot tekač je član Športnega društva Majstri Lenart, v okviru katerega se posebej veseli zimske lige, ko ne glede na vremenske razmere, člani omenjenega društva celotno zimo (vsako nedeljo zjutraj) tečejo iz Polene (Lenart) na Zavrh, občasno pa tudi na Pohorje. »Ja, tudi v snegu, mrazu in dežju tečemo.« doda z nasmehom. Sicer pa se je udeležil že več trail ultramaratonov (do 100 kilometrov) in nekajurnih tekov, ki temeljijo predvsem na vzdržljivosti.

Prvi maraton nepozabna izkušnja

V posebnem spominu pa mu bo ostal njegov prvi pretečeni maraton v Ljubljani. »Na svoj prvi maraton sem se odpravil v Ljubljano, med tekom od 30 km sem imel zaradi pomanjkanja magnezija in soli ter elektrolitov kar močne mišične krče, vztrajal sem do konca in ga premagal, z nekaj koristnimi nasveti in motivacijo mi je pomagal eden izmed tekačev, drugače znani slovenski režiser. Prvič sem ga videl, pa se je z menoj ustavljal, me motiviral. Takrat sem se naučil, da je na maratonu nujno imeti s seboj ali pa na postankih zaužiti tudi kako kocko sladkorja in ščep soli. Skupaj sva tekla po ritmu udarcev metronoma, ki ga je imel ta tekač za pasom. 500 metrov pred koncem pa naenkrat on ni zmogel več, tedaj sem stekel nazaj, prijela sva se za roke in skupaj pritekla do cilja«. To je bila zanj nepozabna izkušnja, vsak naslednji maraton pa le potrditev njegove misli, da maraton v resnici pretečeš v glavi.

Želi premagati IRONMAN

Tek in kolesarjenje Vito tudi v tem času zaradi omejitev gibanja aktivno trenira znotraj meja svoje občine, Gornje Radgone, kjer biva z družino, trening plavanja trenutno žal trenutno ni mogoč. »Poleti plavam v bližnjem jezeru Liebmannsee v Avstrijski Radgoni in v murskosoboški gramoznici, med letom pa v olimpijskem bazenu v Radencih, kjer nas trenira več triatloncev.« Njegovi treningi pa niso sami po sebi namen, če mu bo zdravje dalo si Vito namreč želi premagati IRONMAN, najbolj znani in tudi najbolj zahtevni triatlon na svetu. »Gre za 3800 metrov plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka. Disciplino izvajaš eno za drugo, brez odmora, tudi oblačila so prilagojena takojšnji spremembi njihovega namena.«

Pred leti grdo padel in si na dveh mestih zlomil hrbtenico

V zimskih mesecih Vito tudi rad smuča. »12 let nazaj sem bil najbolj srečen človek, ko sem začutil noge, saj sem grdo padel v Avstriji in si na dveh mestih zlomil hrbtenico. Potem 9 let nisem smučal, sedaj pa varno in počasi v družbi sinov, žene in prijateljev.« Opis športnih aktivnosti vztrajnega športnika. Vito se je naučil plavati šele konec osnovne šole, danes pa brez težav preplava nekaj kilometrov. »Kot otrok nisem upal na vrh domačega razglednega stolpa na Zavrhu. Še na njegovi polovici nisem upal niti pogledati navzdol, dlje pa tako nikoli nisem prišel. Z leti pa je strah zbledel in višina me ima sedaj rada.«

Tuje mu ni niti letenje z letalom in zmajem

Ob vsem zgoraj navedenem ima Vito še eno veselje in sicer letenje za kar ima licenco za pilota ULN športnega letala in motornega zmaja, je pa tudi aktivni član Aero kluba Sršen Cerkvenjak. »Če si nekaj postaviš za cilj, za to garaš in pri tem vztrajaš, lahko ta cilj tudi dosežeš. Pomembno je, da izkoristiš življenje, ki nam je dano. Da, ko pogledaš nazaj, lahko rečeš, da si zares živel. Nisem upal niti na stolp, danes letim. Pozno sem se naučil plavati, danes v 45 minutah preplavam 2,5 km. Hitro kolo in tek? Ob delu in odraščanju na veliki kmetiji v otroštvu? Danes v obojem tekmujem. Vse se da!« V tem obdobju, ko je gibanje na svežem zraku izjemnega pomena za naš imunski sistem in splošno počutje, pa Vito na svoji tekaški in kolesarski poti sreča le redko koga. »Škoda. Želim si, da bi ljudje bolje poznali pomen gibanja. Lahko je tudi samo krajši sprehod.« Covid-19? »Premagali ga bomo in iz teh razmer šli močnejši.«