Teden kulture v vrtcu Križevci

Kultura je način življenja, tradicija ljudi, ki vključuje jezik, ideje, znanje, navade, itd. Le-ta se prenaša iz roda v rod. Vsak posameznik je poseben in si izoblikuje svoj način življenja, prilagaja se razmeram v okolju in tako skozi generacije izoblikuje razne kulture in navade. Prenašanje le teh poteka z nenehnim učenjem.

Tudi strokovne delavke vrtca prenašamo učenje kulture na naše najmlajše z načrtovanimi vzgojnimi dejavnostmi čez celo leto, še posebej pa ob kulturnem prazniku, 8. februarju. Zavedamo se, da je kultura vse okoli nas. Otroke za trenutek popeljemo v svet likovne, glasbene, plesne, jezikovne, predvsem pa pravljične umetnosti. V našem vrtcu vsako leto praznujemo 8. februar in temu prazniku namenimo celoten teden.

Ob praznovanju kulturnega tedna smo v preteklosti gostili in sodelovali s kar nekaj gosti iz šole, občine in sosednjih občin. To so bili učenci, učitelji in knjižničarka OŠ Križevci, starši otrok (učenje deklamacije v tujih jezikih), knjižničarke Splošne knjižnice Ljutomer, strokovne delavke vrtca, slikarka iz Radencev, župan mag. Branko Belec in kulturnik, tekstopisec in pesnik v prleškem narečju, g. Marko Kočar. Le-ta je tudi avtor himne našega vrtca.

Letos pa nam je vse posebne trenutke v vrtcu prekrižal novi koronavirus. Kljub omejitvam sodelovanja z zunanjimi sodelavci, institucijami, smo si kulturni praznik in z njim kulturni teden, pričarali na svoj, doživljajski, drugačen način. Dejavnosti smo prilagodile in čas namenile predvsem knjigi, slikanici, poeziji. Otroke smo prvovrstno spodbujale na področju jezika, saj je naš vrtec že tretje leto vključen v projekt ZRSŠ - Objem (celovit in kontinuiran vertikalni razvoj bralne pismenosti). Bralno pismenost smo spodbujale z delom v manjših skupinah, ob ureditvi knjižnih kotičkov v igralnicah, predvsem pa z uporabo vrtčevske knjižnice. Zagotavljale smo spodbudno učno okolje, v katerem je pomembna dobra komunikacija, sodelovanje in učenje otrok od otrok, in dajale otrokom povratne informacije.

Predvsem je stekel pogovor o kulturi: kaj je kultura, kje jo najdemo, kakšna je, kako jo spoznamo in uporabljamo v vsakodnevnih dejavnostih vrtca. Kot glavno vodilo letošnjega praznovanja je bila zgodbica O dečku, ki je pisal pesmi (M. Podgoršek). To je bil deček z imenom France Prešern. Besedilo smo prebirali, spoznavali preko slikanice, slik na računalniku, namiznega gledališča, raziskovalnih škatel, plakatov, ... Tako so vzgojiteljice prilagajale načrtovane dejavnosti otrokom glede na starost, interes in njihove kognitivne zmožnosti.

Otroci vrtca so se seznanili in utrjevali simbole slovenskega naroda. Spoznali so našega največjega pesnika Franceta Prešerna in brali njegovo poezijo (Povodni mož, Zdravljica, Lepa Vida). Upodabljali so ga z ustvarjanjem portreta in kipa. Pisali, risali so tako kot nekoč, s peresi, in se tako urili tudi v grafomotoriki. Poslušali so himno Zdravljico in se naučili, da se ob poslušanju himne vstane in po koncu nikoli ne ploska.

Seznanili so se tudi z deli Otona Župančiča (pesniške zbirke: Mehurčki, Ciciban) in podrobneje spoznali deklamacije: Lenka, Nagajivka, Možiček Kopitljaček, Ciciban, Cicifuj. Ob tem so razširjali svoje besedišče z novimi pojmi (pesnik, pisatelj, ilustrator, glavno mesto Ljubljana, Ljubljanski zmaj, kip, portret, zastava, grb, ...) in primerjali prekmursko narečje s prleškim . Ustvarjali so svoje slike, risbe, portrete, Kopitljačke in skupen slikopis.

Otroci so se pogovarjali o zgoraj omenjenem pesniku Marku Kočarju. Prebirali so njegove pesmi, spoznali in zapeli našo Križevsko himno.
Igrali so se z različnimi vrstami knjig (velike, majhne, kartonke, leporella, plastične, zvočne) in preko pojmov (sprednja, zadnja stran knjige) dodatno utrdili spoznanja o njej in kako z njo ravnamo. Preko knjige smo jim vzgojiteljice podale zgodbe, poezijo, otroci pa so se s pomočjo namiznega gledališča (»kamišebaj«) preizkusili z igri vlog (lutke). V knjižnici so si ogledali predstavi Babica Zima in O dečku, ki je pisal pesmi. Za zaključek je sledil pripravljen kulturni kviz, kjer so otroci utrjevali znanje o simbolih slovenke države, praznikih, in se igrali govorno-jezikovne igre.

Tako smo otrokom na drugačen način popestrile dneve v vrtcu, ki so bili za nekatere otroke, po daljši odsotnosti (zaradi covida 19), spet dnevi novih izkušenj, drugačnih, prijetnih doživetij v krogu svojih prijateljev in strokovnih delavk. Letošnji kulturni teden zaključujemo z željo, da bo naslednji kulturni praznik za naše otroke spet čas druženja, obiskov in novih igrivih trenutkov.

VRTEC KRIŽOFSKI

Lüštno v vrtec je hoditi,
to vam jaz povem!
Z drugo deco fküper biti
celi lübi den.

Krojde, kocke pa igrače
fsakši delo ma,
malo štünfe, malo hlače,
tak se glanca tla.

Špilamo se celo leto,
keko keri če,
te pa štükamo se s teto,
samo spati ne.

Jemo pridno kak se šika,
pijemo pa čaj,
zdrovje prvo je pa pika,
pa še kcoj klicaj!

Pravljice pa slikanice,
farbice, papir,
dojo fčasih nan tršice,
te pa majo mir.

Pesmice pa ringa raja
eci-peci-pec,
nega kunca, nega kraja,
v vrteci je hec.

Fajn je veki mali biti,
furt se kaj godi,
pje kak lüštno je hoditi,
v vrtec Križofski!

(Marko Kočar, maj, 2006)

Pripravila Simona Žižek