Mariborski kriminalisti nad hudodelsko združbo, ki je v bližini Maribora izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za prostitucijo
Odkrita hudodelska združba, ki je izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za prostitucijo, si je po dosedanjih ugotovitvah z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 207.500 evrov.
Podrobnosti kriminalistične preiskave sta predstavila Beno Meglič in Damijan Roškarič
Potem ko so mariborski kriminalisti minuli teden, 10. marca, s prijetjem petih osumljencev in več hišnimi preiskavami zaključili z dlje časa trajajočo preiskavo s področja organizirane kriminalitete, so v ponedeljek, 15. marca 2021, podrobneje predstavili njene rezultate. Podrobnosti kriminalistične preiskave sta na on-line novinarski konferenci predstavila Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor, in Damijan Roškarič, višji kriminalistični inšpektor z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.
Odkrita hudodelska združba, ki je izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za prostitucijo, si je po dosedanjih ugotovitvah z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 207.500 evrov.
Vodja hudodelske združbe v bližini Maribora vodil nočni lokal za namen izkoriščanja prostitucije
Mariborski kriminalisti so v letu 2019 zaznali utemeljene razloge za sum, da se v nočnem lokalu v bližini Maribora izvršujejo kazniva dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). O tem so obvestili Specializirano državno tožilstvo RS, ki je pristojno za obravnavo teh kaznivih dejanj, in v skladu z njihovimi usmeritvami začeli z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.
Z zbiranjem obvestil in izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov je bilo ugotovljeno, da so osumljenci izvrševali kazniva dejanja v hudodelski združbi, v kateri so imeli člani točno določene oz. razdeljene vloge. Vodja hudodelske združbe je bil 40-letni državljan Slovenije, ki je skupaj s svojo ženo, 35-letno državljanko Dominikanske Republike, vodil nočni lokal v bližini Maribora, ki ga je za namen izkoriščanja prostitucije najel od 63-letnega državljana Slovenije. Za delo v njem sta sama ali skupaj s sostorilci pridobila najmanj 38 žensk (žrtev), večinoma državljank Dominikanske Republike, prav tako pa tudi državljanke Srbije, Romunije, Paragvaja, Hrvaške, Venezuele, Kolumbije, Ukrajine in Slovenije.
Osumljenci novačili žrtve predvsem v državah s slabimi socialno-ekonomskimi razmerami, pogosto pod pretvezo
Osumljenci so prostitucijo organizirali tako, da so izkoristili socialno ekonomske razmere omenjenih žensk v matičnih državah - njihovo revščino, pomanjkanje socialne vključenosti, slabe priložnosti in možnosti zaposlitve in diskriminacijo. Nekatere izmed žensk so novačili v izvornih državah s preslepitvijo oz. pretvezo dobro plačanega dela natakarice. V nadaljevanju so poskrbeli za njihov prevoz v Slovenijo in jih nastanili na različnih lokacijah v Mariboru in okolici, od koder so jih člani hudodelske združbe vsakodnevno vozili v nočni lokal, kjer so nato organizirali in izkoriščali njihovo prostituiranje.
Osumljenci so v fazi nastanitve žrtvam, z zlorabo nadrejenega položaja, pojasnili, da je njihovo delo v nočnem lokalu prostitucija in z njo povezana spolna dejanja. Prav tako so jim pojasnili način izvajanja prostitucije in drugih spolnih dejanj. S kriminalistično preiskavo je bilo ugotovljeno, da so se morale prostituirati v za to urejenih sobah, vse dni v tednu, v nočnem času od 21. do 4. ure. Cena prostitucije in z njo povezanih spolnih dejanj je bila vnaprej določena, in sicer 140 evrov za eno uro in 70 evrov za pol ure. Stranke so za spolna dejanja plačale hudodelski združbi, ki je nato le del zaslužka predala žrtvam. Žrtve so morale ves denar tudi izročati članom hudodelske združbe, da so poplačale dolg, ki so ga imele zaradi potovanja iz njihove izvorne države v Slovenijo. Šele ko so ta dolg odplačale, so od prostitucije dobivale svoj delež. Ženske so z izvajanjem prostitucije lahko prenehale šele, ko jim je hudodelska združba to dovolila, oz. šele takrat, ko so same pod pretvezo dobro plačanega dela privabile vsaj dve drugi ženski, ki sta nato morali izvajati prostitucijo.
Žrtve trgovine z ljudmi so bile pod nenehnim nadzorom
Vodja hudodelske združbe je organiziral stalni nadzor nad žrtvami, tako preko drugih članov hudodelske združbe kot tudi preko videonadzornega sistema, ki ga je namestil v notranjih prostorih nočnega lokala in ga zlorabljal pri izvrševanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Na tak način jih je prisiljeval, da so mu bile vdane, pokorne in da so mu bile vedno na razpolago. Sam ali preko drugih članov hudodelske združbe je nadzoroval žrtve tudi v njihovem prostem času. Brez njegovega dovoljenja niso smele zapuščati naslova prebivanja oz. so ga lahko zapuščale le v njegovem spremstvu ali spremstvu drugih članov združbe. S tem so med drugim želeli preprečiti, da bi se žrtve v prostem času prostituirale za svoj žep. Nekatere žrtve so zaradi pridobitve dovoljenja za prebivanje fiktivno poročili z državljani Slovenije, te pa stanovanja niso smele zapuščati brez prisotnosti svojih "zakonskih partnerjev".
Kljub vladnim ukrepom za zajezitev epidemije oziroma okužbe z novim koronavirusom so z organiziranjem in izvajanjem prostitucije v nočnem lokalu nadaljevali, kar kaže na skrajno brezbrižen in neodgovoren odnos, ki ga je hudodelska združba imela tako do žrtev, obiskovalcev ter nasploh do splošne varnosti in zdravja ljudi.
V zaključni akciji 10. marca 2021 prijeli pet osumljencev in izvedli 13 hišnih preiskav
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so v zaključni akciji 10. marca 2021 odvzeli prostost petim osumljencem in na podlagi odredb preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru na 13 lokacijah opravili hišne preiskave. Pri tem so zasegli več gotovine, listinske dokumentacije in elektronskih naprav. S kriminalistično preiskavo so ugotovili, da si je navedena hudodelska združba z izvrševanjem kaznivih dejanj pridobila protipravno premoženjsko korist v višini najmanj 207.500 evrov.
Zaradi utemeljenega suma storitve 38 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi je bila po vseh zbranih obvestilih na Specializirano državno tožilstvo podana kazenska ovadba zoper 8 fizičnih in dve pravni osebi. Pet osumljenih oseb je bilo s kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper eno osebo odredil pripor, zoper eno ukrep javljanja na policijski postaji, ostali pa so bili po zaslišanju izpuščeni na prostost.
Trije izmed osumljenih dosedaj še niso bili obravnavani za kazniva dejanja. En osumljenec je bil obravnavan za kaznivo dejanje s področja delovnih razmerij in socialne varnosti in eden za kaznivo dejanje s področja premoženja.
Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, storjeno v hudodelski združbi, je zagrožena kazen zapora od treh do petnajstih let in denarna kazen.
Pri preiskavi zaznali tudi sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja
Pri preiskavi navedenih kaznivih dejanj pa so kriminalisti zaznali tudi utemeljene razloge za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja po 245. členu KZ-1, ki sta ga osumljena 40- in 63-letna člana navedene hudodelske združbe. Navedena sta denar in premoženje, pridobljeno iz kaznivih dejanj, uporabila pri gospodarski dejavnosti pravnih oseb, ustanovljenih zaradi delovanja nočnega lokala, in s tem poskušala zakriti njegov izvor. Kriminalisti nadaljujejo s kriminalistično preiskavo kaznivega dejanja pranja denarja in bodo po vseh zbranih obvestilih in dokazih obvestili pristojno državno tožilstvo o zbranih ugotovitvah.
Za kaznivo dejanje pranja denarja je zagrožena kazen zapora do petih let.
Izkoriščanje prostitucije je samo ena od oblik trgovine z ljudmi v Sloveniji
Slovenska policija je v zadnjih petih letih obravnavala skupaj 211 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 187 žrtev tega kaznivega dejanja.
Trgovina z ljudmi v Sloveniji obsega različne oblike izkoriščanja žrtev, najpogosteje prostitucijo in spolne zlorabe, pa tudi služabništvo, izkoriščanje prisilnega dela, prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj in prisilnega beračenja. Z izvrševanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se večinoma ukvarjajo organizirane kriminalne združbe, ki svojo nezakonito dejavnost ter izkoriščanje žrtev skrivajo za različnimi zakonitimi poslovnimi dejavnostmi. Policija na področju boja zoper trgovino z ljudmi uresničuje zaveze, ki izhajajo iz ratificiranih mednarodnih dokumentov in akcijskih načrtov medresorske delovne skupine, aktivnosti policije pa so umerjene v prepoznavo oz. identifikacijo žrtev trgovine z ljudmi zaradi vseh oblik izkoriščanja.
Na področju boja zoper trgovino z ljudmi ugotavljamo, da je Slovenija tranzitna in ciljna destinacija žrtev trgovine z ljudmi. Pri tem pa se ne zaznava, da bi bile državljanke Slovenije kot žrtve trgovine z ljudmi izkoriščane v drugih državah EU oziroma tretjih državah.
Storilci svoje žrtve novačijo predvsem iz držav s slabimi socialno-ekonomskimi razmerami
Storilci zaradi nadaljnjega izkoriščanja na različne načine novačijo žrtve, jih prevažajo oziroma organizirajo njihov prevoz iz izvornih držav v Slovenijo. Gre predvsem za žrtve, ki izhajajo iz šibkih socialnih in ekonomskih okolij. Pri tem jih ob prihodu v Slovenijo nastanijo na različnih lokacijah, kjer z njimi razpolagajo. V preteklosti so bila zaznana tudi ravnanja storilcev, ki so se izkazovala v prevzemih, posredovanjih, nakupih in prodajah žrtev trgovine z ljudmi.
Storilci kaznivega dejanja trgovine z ljudmi zlorabljajo podrejen ali odvisen položaj žrtev. Pri tem storilci najpogosteje izkoriščajo ranljivost, ki se kaže v revščini, slabem socialnem in ekonomskem položaju žrtev. Storilci žrtve spravljajo v finančno odvisnost, pri tem pa z uporabo različnih metod ekonomskega prisiljevanja dosežejo njihovo podrejenost in izkoriščanje (finančno kaznovanje, fiktivna minimalna plača, vračilo dolga ...).
Zaradi takšnega načina novačenja in izkoriščanja se žrtve v postopkih identifikacije ne prepoznavajo kot žrtve trgovine z ljudmi, v predkazenskih in kazenskih postopkih pa le redko sodelujejo.
Preiskovanje trgovine z ljudmi je izjemno zahtevno in kompleksno, saj žrtve v postopkih le redko sodelujejo
Trgovina z ljudmi je kompleksno kaznivo dejanje, sestavljeno iz več elementov, ki morajo, kot opisano, vključevati izkoriščanje žrtev in zvezi s tem konkretno ravnanje storilcev z uporabo sile, grožnje, preslepitve, ugrabitve, zlorabe podrejenega ali odvisnega položaja. Ker gre v primerih trgovine z ljudmi za kompleksne in zahtevne preiskave, je za pregon navedenega kaznivega dejanja na podlagi Zakona o državnem tožilstvu pristojno Specializirano državno tožilstvo RS.
Dosedanje ugotovitve iz preiskav kaznivih dejanj trgovine z ljudmi kažejo, da žrtve oziroma občani policiji le redko naznanijo ta kazniva dejanja. Večina preiskav, ki jih je izvedla policija, je bila posledica izvedbe proaktivnih aktivnosti, ki so bile usmerjene v identifikacijo oziroma prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi.
Policija kazniva dejanja trgovine z ljudmi preiskuje tudi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov (PPU), ki so določeni v Zakonu o kazenskem postopku. PPU se izvajajo na podlagi dovoljenj Specializiranega državnega tožilstva in na podlagi odredb preiskovalnih sodnikov pristojnih okrožnih sodišč. Na tak način policija zbira dokaze, ki niso odvisni od sodelovanja žrtev v kazenskih postopkih. Dosedanja praksa uporabe PPU in zakonitost tako pridobljenih dokazov je bila potrjena z več pravnomočnimi sodbami.
Slovenska policija se na tem področju intenzivno povezuje tudi z Interpolom in Europolom ter nevladnimi organizacijami
Ker gre v primerih trgovine z ljudmi za kazniva dejanja, ki so lahko povezana z drugimi državami članicami EU oziroma tretjimi državami, policija v preiskavah intenzivno sodeluje z Europolom in Interpolom. Policija sodeluje tudi v aktivnostih EMPACT THB (European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats - Evropski multidisciplinarni platformi proti kriminalnim grožnjam) na področju boja proti trgovini z ljudmi.
Na področju boja zoper trgovino z ljudmi policija intenzivno sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju - Društvo Ključ, Center za boj proti trgovini z ljudmi in Slovenska Karitas. Navedeni nevladni organizaciji izvajata program nudenja pomoči in zaščite žrtvam trgovine z ljudmi ter program (re)integracije žrtev trgovine z ljudmi. Predstavniki nevladnih organizacij na podlagi protokola sodelujejo s policijo tudi v postopkih identifikacije žrtev trgovine z ljudmi.
Postopki policije, kakor tudi drugih državnih organov in civilne družbe, so na področju boja zoper trgovino z ljudmi protokolirani in se izvajajo po Priročniku o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je sprejela Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Njen namen je usmerjanje in usklajevanje aktivnosti posameznih institucij, koordinacija medresorskega sodelovanja ter zagotavljanje multidisciplinarnega pristopa na področju preprečevanja trgovine z ljudmi.
Slovenija je na področju boja zoper trgovino z ljudmi ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini in Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, ki dopolnjuje konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ter v svoj pravni red prenesla določila Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev. Gre za tri bistvene mednarodne dokumente, ki urejajo področje trgovine z ljudmi.
Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana
Prostitucija je v Sloveniji dekriminalizirana od leta 2003, ko je bila s spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških zoper javni red in mir odpravljena prepoved vdajanja prostituciji. Na podlagi Zakona o varstvu javnega reda in miru je ostalo kaznivo samo ponujanje spolnih uslug na javnem kraju na vsiljiv način, kar pa mora koga motiti oziroma povzročiti vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Pri tem prekršek ni spolno občevanje za denar, temveč ponujanje spolnih uslug na javnem kraju z vsiljevanjem.
S kazenskopravnega vidika je kaznivo dejanje zlorabe prostitucije opredeljeno v 175. čl. KZ-1, in sicer kot sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja ter navajanje ali spodbuditev druge osebe k prostituciji ali pridobitev druge osebe za prostitucijo z uporabo sile, grožnje ali s preslepitvijo.
Kazenski zakonik ščiti mladoletne osebe, saj na eni strani kriminalizira povpraševanje po njihovi prostituciji, po drugi strani pa kriminalizira njihovo izkoriščanje.
Sistemska ureditev v Sloveniji izvajalcev prostitucije ne kriminalizira, preganja pa vse, ki se želijo z njihovim delom okoristiti. Tako lahko izvajalci prostitucije policiji prijavijo različne oblike kaznivih ravnanj, uperjene zoper njih, ne da bi s tem inkriminirali tudi sebe.
V Sloveniji se prostitucija oglašuje preko različnih medijev, izvaja pa se na različnih lokacijah in prostorih.
Statistični podatki
Policija je v zadnjih petih letih obravnavala skupaj 211 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in 187 žrtev tega kaznivega dejanja. Število obravnavanih kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 in kaznivih dejanj zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1 je podrobneje predstavljeno v dokumentu: Statistični podatki.
