Predlog spremembe Zakona o vinu vložen brez strokovnih podlag in ekonomskih študij?

Franc Jurša in Vili Trofenik, poslanca DZ RS, bosta jutri na novinarski konferenci predstavila predlog spremembe Zakona o vinu, ki je bil vložen 18. marca 2011. Po mnenju županje Občine Ljutomer mag. Olge Karba je predlagatelj zakona, prvopodpisani poslanec Franc Jurša, svoj predlog vložil brez predhodnega obvestila lokalnim skupnostim, brez javne razprave in tudi brez strokovnih podlag ali ekonomskih študij.

Zato je v zvezi s tem, da se naj upošteva tudi mnenja in predloge zastopnikov »malega človeka« ter da se naj predlog obravnava po rednem postopku, županja naslovila pismo predsedniku vlade RS, predsedniku DZ, predsedniku odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri DZ RS, predsednikom parlamentarnih strank in Vinogradniškemu društvu Ljutomer.

V nadaljevanju je pismo objavljeno v celoti.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar!

V minulih dneh smo na Občini Ljutomer izvedeli, da je bil že 18. marca 2011 vložen predlog spremembe Zakona o vinih, ki ga Državni zbor RS po sklepu kolegija njegovega predsednika obravnava po skrajšanem postopku.

Predlagane spremembe po hitrem postopku spreminjajo sestavo slovenskih vinorodnih okolišev in posledično močno zadevajo jedro identitete naše lokalne skupnosti – tradicijo vinogradništva na področju Ljutomersko-ormoških goric. Vpliv zakona ni zgolj zožanje priložnosti ljutomerskih in ormoških vinogradnikov za nastop na trgu, kar je ugotovila tudi Vlada RS v svojem mnenju v tej zadevi, ampak učinkuje tudi na sestavo širšega vinorodnega okoliša Štajerska.

Predlagatelj zakona, prvopodpisani poslanec Franc Jurša (DeSUS), je svoj predlog vložil brez predhodnega obvestila lokalnim skupnostim, brez javne razprave in še huje, tudi brez strokovnih podlag, ali ekonomskih študij.

To je razvidno iz dopisov, ki so objavljeni na spletnih straneh DZ. Gre za mnenja s strani strokovnih javnosti in gospodarskih družb, ki so prispela le nekaj dni pred sejo Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pošiljatelji mnenj tožijo, da s predlogom niso bili seznanjeni, njihova sodba v teh dopisih je enoznačna in v celoti odklonilna. Gre za mnenja Kmetijskega inštituta, Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije, vključno z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter mnenja pridelovalcev vina iz vinorodnega okoliša Štajerska in lokalne skupnosti.

Magnetogram seje omenjenega Odbora DZ z dne 22. aprila 2011 kaže nespoštljiv odnos do strokovnih stališč ter mnenje prizadetih deležnikov. Predlagatelj Franc Jurša je na seji sebe sicer ovrednotil kot laika, ki mu je na tem področju težko razpravljati in dokazuje stroki svoja stališča. Vendar to ga ni ustavilo, da ne bi podal svojo oceno, da je mnenje stroke »kot iz trte zvito« ter celo očital stroki, da je prvotni zakon v letu 2006 bil narejen v interesu lobijev in se ob tem pomenljivo vprašal čemu bi imeli zakon v interesu lobijev.

Sam ob tem dodaja, da je deloval v poslanstvu podjetij P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer ter dveh ljubiteljskih klubov vina, ki bi naj bili pravi predlagatelji zakona. Mimogrede, gospodarska družba Radgonska klet d.d., njeno kritično stališče do predloga sprememb zakona je prav tako navedeno na spletni strani DZ, gospodu Jurša očita klientelizem v obliki zastopanja kapitalskih interesov le ene vinske kleti, ki je v lasti prej omenjenega podjetja.

Predstavnik Vinske družbe Slovenije, g. Dušan Brejc, je na omenjeni seji člane odbora obvestil, da večina družbenikov, ki so glavni dobavitelji vina na slovenskem trgu vinskemu zakonu oziroma dopolnitvi zakona nasprotujejo. Izjema sta podjetji P&F Jeruzalem Ljutomer in P&F Jeruzalem Ormož.

Ob prebiranju teh gradiv zanimivo izstopa tudi mnenje ministra za kmetijstvo mag. Židana, ki je na seji povedal »Glede na informacije, ki smo jih dobili, da so pridelovalci vina in grozdja, da so obveščeni in da ne nasprotujejo in ob tem, da je potrebno upoštevati mnenje stroke, v temu primeru mi ta zakon podpiramo. Ampak ste poslušali kaj smo govorili pred tem, to so bile informacije ki so bile nam na voljo. In v tej obliki ste dobili tudi pisno gradivo.«

To je stališče ministra za kmetijstvo tudi potem, ko je lahko prebral odklonilna mnenja strokovnih javnosti in imel priložnosti slišati predstavnike stroke, ki so na seji svoje odklonilno stališče ponovno izrekli ter pozvali k širši razpravi na to temo. Iz njegove izjave je sicer moč sklepati, da MKGP več ne podpira predloga, saj pogoj, da predlog uživa podporo stroke, ni več izpolnjen.

Spoštovani, dovolite, da sklenem opis problema oziroma povzetek stanja, ki sem ga pripravila na podlagi prebiranja dokumentacije. Ugotavljam, da je predlog zakona nastal v tajnosti izpod peresa dveh podjetij (g. Jurša temu na seji sam pravi »predlog sprememb zakona o vinu je prišel s strani...«), da nima podpore strokovne javnost, nima podpore lokalnih skupnosti in močno posega v razmere na področju vinogradništva, kot tudi na druga področja v lokalnem okolju (npr. turizem). Poslanec in sopredlagatelj Vili Trofenik je na isti seji pojasnil, da »gre za to, da se ime Jeruzalem proda«. Odločitev o imenu blagovne znamke okolja je res odločitev, ki jo ne gre sprejeti na pobudo enega ali dveh podjetij.

Menila sem sicer, da lobiranje pomeni, da se poslancem predstavljajo odločitve s pomočjo lobistov, ne pa, da podjetja pripravijo zakonodajo in jih poslanci v njihovem imenu vlagajo ter zaključujejo svojo predstavitve predloga zakona z besedami »sam osebno nimam nobenega interesa, niti me je kdo podkupil kot se govori«, kot je razvidno iz magnetograme seje odbora z dne 22. 4. 2011.

Zadnji poslanec, ki je zagovarjal interese podjetij in vlagal zakonodajo, ki jo je pripravilo podjetje, je bil evroposlanec Zoran Thaler.

Zato se mi zdi, da veliko stvari ni prav v tem primeru. Ni prav tudi to, da minister za kmetijstvo noče biti proti predlogu, čeprav pravi, da je za predlog le pod pogojem, da ga stroka podpira, ki ga pa ne. Ne razumem tega in me žalosti, da se tudi na takšen način sprejemajo zakoni v naši državi.

Verjamem, da gre za izjemo in zelo bom vesela, če boste podvomili v moje besede in si vzeli 15 minut časa ter prebrali dokumente na spletni strani Državnega zbora RS. Prepričana sem, da Vas bodo spodbudili k ukrepanju.

In ukrepanje je v tem trenutku po moji oceni zelo potrebno. Dovoljujem si to oceno kot županja in občanka kraja, ki je zelo ponosen na svojo vinarsko tradicijo. Kakovost slovenskih vin je nedvomno ponos celotne države. Še vedno je pogosto moč slišati omembo dejstva, da je slovensko vino bilo tudi vino, po katerem je z veseljem posegalo angleško plemstvo. Naj dopolnim ta spomin z dejstvom, da je prav Ljutomerski laški rizling bil na mizi angleškega kraljevskega dvora. Mislim, da poznam dušo vinogradnikov tega območja. Ni družine, ki ne bi imela prednikov, daljnih ali bližnjih, in lepega spomina, in ne bi bila ponosna, na kakovost ljutomerskega vina, povezanega z veliko trpljenja, prelitega znoja pa tudi veselja nad lepoto vinogradniškega raja.

Zato Vas gospod predsednik vljudno prosim, da se Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o vinu, če se na njem vztraja, vsaj obravnava po rednem postopku. Prepričana sem, da predlagane spremembe oz. dopolnitve predlaganega zakona niso usklajene v lokalnem okolju saj z njimi nismo bili seznanjeni in tudi ne vabljeni k razpravi, čeprav v prvi vrsti nosimo odgovornost do naših občank in občanov.

Osebno imam namreč pooblastilo Občinskega sveta Občine Ljutomer, da podajam pripombe k predpisom, ki jih sprejema DZ RS in se sprašujem kako bodo sprejem predmetnega zakona ocenili občani in občinski svet, če bodo posledice negativno vplivale na naše vinogradnike saj nima nihče jasne in nedvoumne predstave glede posledic sprejetja predmetnega zakona.

Glede na izključenost iz dosedanje razprave upam, da lahko preko Vas od predlagatelja zahtevamo, da odgovori na sledeča vprašanja, ki sem jih dolžna na podlagi njihovih zaprosil posredovati in pojasniti mojih občankam in občanom in predvsem zato, da bomo lahko, v kolikor bo potrebno, posredovali pripombe na predlagane spremembe oz. dopolnitve:

1. Ali se bo zatajilo ime Ljutomer?
2. V čem se kaže v predlagani spremembi oz. dopolnitvi popravek za večjo dodano vrednost kakovosti vina?
3. V čem se kaže v predlagani spremembi oz. dopolnitvi kaj dodanega h kakovosti vina, tradiciji, zgodovinskim dejstvom o uveljavljenem slovesu ljutomerskih vin, ki jih je že pred več kot 300 leti Vischer v kartušah (ovojnicah) k zemljevidu Štajerske postavil na evropski piedestal?
4. Ali se bo cca 120 hektarjev ožjega podokoliša raztegnilo na cca 1820 hektarjev?  Ali se bo male vinogradnike prepustilo na milost ali nemilost monopolu oz. ali bo ta predlog za male vinogradnike pomenil novo obliko fevdalizma čeprav ravno ti mali vinogradniki skupaj posedujejo cca 1200 hektarjev vinogradov kar predstavlja 2/3 vseh vinogradov v Ljutomersko-ormoških goricah?
5. Kateri so glavni razlogi za sprejem predlaganih sprememb in dopolnitev upoštevajoč dejstvo, da Ljutomersko-ormoško vinogradniško območje poimenujejo vsi vinski zakoni od leta 1904 (prvi vinski zakon za časa Avstrijske monarhije),  upoštevajoč dejstvo, da je že pred več kot 300 leti (1678) kartograf  Vischer k zemljevidu Štajerske dodal v prilogah slavospev Ljutomerskim vinom. Ljutomerski laški rizling je bil na mizi angleškega kraljevskega dvora. Sodišče v Avstriji  je leta 1971 razsodilo, da se vino Luttenberger nanaša na kraj Ljutomer in je geografsko zaščiteno poreklo Ljutomersko-ormoških goric. Dokaz je bil vinogradniški zemljevid Ljutomersko-ormoških goric iz leta 1958.
   

V pričakovanju, da boste upoštevali tudi naša mnenja in predloge kot zastopnikov »malega človeka« Vas prijazno pozdravljamo in prosimo, da se nas vključi v redni postopek odločanja o usodi našega vinorodnega okoliša.