»Novi zakon bo vinogradnike izjemno oškodoval!«
Protest proti sprejetju zakona o dopolnitvi zakona o vinu
V sredo je predlagatelj predloga o spremembi Zakona o vinu, prvopodpisani poslanec Franc Jurša, javnosti predstavil ta predlog, ki uvaja samostojni vinorodni okoliš Jeruzalem Slovenija. Pri tem so tudi podporniki podali svoja stališča do uvajanja novega okoliša. Sedaj so se oglasili tudi nasprotniki tega predloga, ki so mnenja, da je ta predlog "na moč škodljiv za večino vinarjev iz vinorodnega okoliša »Štajerska Slovenija«".
Podporniki so še pred kratkim trdili, da bi temu predlogu naj nasprotovali zgolj redki posamezniki, a temu očitno ni tako. Tudi stroka ni ravno naklonjena temu predlogu, nekateri strokovnjaki o tem sploh niso bili obveščeni. Svoje argumente proti temu, bodo predstavili v petek: "Predstaviti vam želimo absurdnost omenjenega predloga, ki zagovarja
zgolj interes kapitala posameznika, pri čemer niso bila upoštevana niti
mnenja stroke, ki ostro nasprotujejo temu predlogu."
V nadaljevanju je objavljeno tudi protestno pismo, ki so ga vinarji iz omenjenega okoliša podkrepili s podpisi ter ga poslali poslancem DZ RS.
Zadeva: Protest proti sprejetju zakona o dopolnitvi zakona o vinu
Spoštovani,
V ponedeljek, 16. maja 2011, bo v parlamentu potekala obravnava, ki je v fazi sprejetja dopolnitve VINSKEGA zakona. Ker gre za absolutno neupravičeno zahtevo po omenjeni spremembi VZ (po skrajšanem parlamentarnem postopku in z takojšnjo veljavo v 15. dneh po objavi v Uradnem listu RS) in ker smo prepričani, da o slednjem niste bili dovolj obveščeni, vas prosimo, da si podrobno preberete spodnja dejstva, ki potrjujejo, da je omenja dopolnitev zakona o vinu neustrezna, škodljiva in predvsem pravno sporna.
Omenjena dopolnitev vinskega zakona ne bo omogočila večje dodane vrednost kakovosti vina, temveč zgolj odcepitev Ljutomersko- ormoškega podokoliša v samostojni okoliš, s preimenovanjem slednjega v Jeruzalem Slovenija. Glavni argument predlagateljev za ta korak je večanje prepoznavnosti območja, učinkovitejše trženje vina in s tem boljša prodaja vin s tega območja. S tem bo pridelovalcem s tega območja omogočeno označevanje le z nazivom Jeruzalem Slovenija.
Kaj pa to pomeni v resnici?
Odcepitev podokoliša Ljutomersko-ormoške gorice iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in nastanek samostojnega okoliša Jeruzalem Slovenija bi za številni zasebne male vinogradnike povzročila preveliko odvisnost od lastnika obeh največjih kleti na tem področju. Ti mali vinogradniki pa skupaj posedujejo kar okoli 1200 ha vinogradov, kar pravzaprav predstavlja dve tretjini vseh vinogradov v Ljutomersko-ormoških goricah.
Po vinskem zakonu mora biti grozdje za kakovostno vino predelano in vinificirano na območju okoliša, kjer je bilo pridelano. OKOLIŠ je največja geografska enota za zaščiteno geografsko poreklo KAKOVOSTNEGA VINA. V primeru, da se podokoliš Ljutomersko-ormoške gorice, spremeni v okoliš, bodo vsi lastniki vinogradov, ki sami grozdja ne vinificirajo, ampak so vezani na prodajo grozdja in vina, morali za kakovostno vino, oddati grozdje v predelavo, bodisi v ljutomersko ali ormoško klet. Lastnik teh kleti, ki sta največji na tem območju, je hkrati tudi lastnik ene tretjine vinogradov. S tem bo pridobil monopolni položaj in bi lahko narekoval tako odkupne pogoje kot čas in količino odkupljenega grozdja, ceno ter plačilne pogoje. Na tak način bo lahko vse vinogradnike, ki so vezani na prodajo grozdja, spravil v podrejen položaj.
Sedaj, pred predlagano spremembo zakona, imajo mali vinogradniki v okolišu Štajerska Slovenija, možnost oddaje grozdja v druge kleti enotnega okoliša Štajerska Slovenija.
Po predlagani spremembi bi bile možnosti predelave grozdja v drugih kleteh omejene.
Vsakemu odgovornemu strokovnjaku in politiku bi moralo biti jasno, da predlagana sprememba vinskega zakona ni v prid vinogradnikom ampak največjemu lastniku. Še več! Številne male vinogradnike tega, nekoč najbolj uglednega ljutomersko-ormoškega vinogradniškega območja, se želi podrediti monopolu velikega lastnika.
Ljutomersko-ormoško vinogradniško območje vsi vinski zakoni tako imenujejo že od leta 1904 (prvi vinski zakon za časa Avstrijske monarhije) dalje. Zakaj je sedaj potrebno to spremeniti? Zaradi prepoznavnosti, kot trdijo v podjetju Puklavec&Friends?
Tisti, ki se do sedaj ni podučil od kod prihajata žlahtni Ljutomerčan in Jeruzalemčan, bo sedaj še težje vedel, od kod je vino, pridelano v okolišu »Jeruzalem Slovenija«.
Večji okoliš »Štajerska Slovenija« bi vendar omogočal odkup grozdja z večjega okoliša in ne samo novega, manjšega okoliša »Jeruzalem Slovenija«. Jeruzalem je že zaščiten OŽJI podokoliš (prej ožji okoliš) vendar s samo 120 hektarji.
To pa je manj kot desetina vseh klasifikaciranih vinogradniških leg Ljutomersko- ormoškega okoliša - danes vinorodnega podokoliša.
Veljavni vinski zakon že omogoča, da se lahko manjša pridelovalna območja od OKOLIŠA, ki so geografsko opredeljeni v vinorodni PODOKOLIŠ, vinorodni OŽJI PODOKOLIŠ, vinorodni KRAJI ali celo vinorodne LEGE, označujejo z geografsko zaščitenim poreklom. Jasno morajo ustrezati predpisom o geografski zaščiti porekla vina. Ti pa so določeni po strogih strokovnih parametrih in ne na osnovi trgovskih lobijev.
Predlog o dopolnitvi Zakona o vinu ne upošteva elaborata o pridelovalnih območjih, čeprav Zakon o vinu v 9. čl. to zahteva! MKGP pa je kljub nasprotovanju KIS-a, kot skrbnika elaborata, podprlo predlog dopolnitve, kar sproža resen dvom o legitimnosti predloga in ravnanja MKGP. Če lahko v državi meje okoliša spreminjamo na birokratski način, so Zakona o vinu in iz njega izhajajoči pravilniki le prazne črke na papirju!
Novi zakon pa bo vinogradnike izjemno oškodoval! Številne pridelovalce grozdja na novoustanovljenem vinorodnem okolišu bo postavil v neugoden položaj, oziroma jih bo v celoti podredil monopolnemu ravnanju ene kleti in omejil prost pretok vina in grozdja na tem območju, za kar pa ne obstaja noben strokovno utemeljen razlog. Predlagana ureditev bo v celoti zaprla možnost prodaje vina in grozdja ostalim kletem v sedanjem območju okoliša Štajerska Slovenija, oziroma jim bo dovoljena prodaja grozdja izven tega okoliša le za pridelavo deželnega vina, kar pa pomeni najnižje ovrednoteno ceno. To za tiste vinarje, ki svoje vino označujejo z oznako »kakovostno vino« in imajo na osnovi tega dokaza sklenjene številne pogodbe za prodajo, pomeni ogromno poslovno škodo ter potencialno izgubo naročnikov. Vse to lahko vodi v slabše poslovanje številnih vinskih kleti na tem območju.
Ker mora biti na podlagi vinskega zakona vino iz razreda kakovostnih vin (razen priprave vina za porabo) pridelano v vinorodnem okolišu, v katerem je bilo pridelano grozdje, bodo imeli tisti pridelovalci, ki bodo imeli po sprejetju tega zakona svojo vinsko klet »zunaj« omenjenega vinorodnega okoliša, še dodatno težavo. Minister na osnovi 47. člena vinskega zakona na podlagi vloge pridelovalca lahko le IZJEMOMA dovoli pridelavo vina v bližini vinorodnega okoliša, in to zgolj za točno določeno količino grozdja, mošta ali vina. To pa ne more biti garancija za nemoteno in dolgoročno poslovanje nekega podjetja.
Zadeva pa je tik pred sprejetjem! Zato vas pozivamo, da zaustavite obravnavo v parlamentu, ki je v fazi sprejetja po skrajšanem postopku 16. maja in omogočite redno proceduro primera! Zadeva namreč ni usklajena z vinogradniki, hkrati pa tudi niso upoštevana strokovna mnenja, za katera smo zaprosili. Negativno mnenje k spremembi VINSKEGA zakona so podali Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinska družba Slovenije, KIS in še kdo od tistih redkih iz stroke, ki so bili sploh seznanjeni s predlogom smatrajo, zahtevo po spremembi VZ za absolutno neupravičeno in absurdno. Strokovnjake, ki so na vinogradniški rajonizaciji delali, je predlagatelj namenoma obšel v velikem loku.
Podpisani predstavniki podjetij in vinarjev iz Podravja, oziroma »Štajerska Slovenija apeliramo na vas, da glasujete PROTI novemu predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o vinu, oziroma predlog odprete za nadaljnjo obravnavo!
Naši podpisi so v skenirani obliki priloženi v dokumentu, ki sledi. (Podpisi so na fotografijah desno, op. a.)
Kakšno je vaše mnenje? Sodelujte v anketi.
V nadaljevanju je objavljeno tudi protestno pismo, ki so ga vinarji iz omenjenega okoliša podkrepili s podpisi ter ga poslali poslancem DZ RS.
Zadeva: Protest proti sprejetju zakona o dopolnitvi zakona o vinu
Spoštovani,
V ponedeljek, 16. maja 2011, bo v parlamentu potekala obravnava, ki je v fazi sprejetja dopolnitve VINSKEGA zakona. Ker gre za absolutno neupravičeno zahtevo po omenjeni spremembi VZ (po skrajšanem parlamentarnem postopku in z takojšnjo veljavo v 15. dneh po objavi v Uradnem listu RS) in ker smo prepričani, da o slednjem niste bili dovolj obveščeni, vas prosimo, da si podrobno preberete spodnja dejstva, ki potrjujejo, da je omenja dopolnitev zakona o vinu neustrezna, škodljiva in predvsem pravno sporna.
Omenjena dopolnitev vinskega zakona ne bo omogočila večje dodane vrednost kakovosti vina, temveč zgolj odcepitev Ljutomersko- ormoškega podokoliša v samostojni okoliš, s preimenovanjem slednjega v Jeruzalem Slovenija. Glavni argument predlagateljev za ta korak je večanje prepoznavnosti območja, učinkovitejše trženje vina in s tem boljša prodaja vin s tega območja. S tem bo pridelovalcem s tega območja omogočeno označevanje le z nazivom Jeruzalem Slovenija.
Kaj pa to pomeni v resnici?
Odcepitev podokoliša Ljutomersko-ormoške gorice iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija in nastanek samostojnega okoliša Jeruzalem Slovenija bi za številni zasebne male vinogradnike povzročila preveliko odvisnost od lastnika obeh največjih kleti na tem področju. Ti mali vinogradniki pa skupaj posedujejo kar okoli 1200 ha vinogradov, kar pravzaprav predstavlja dve tretjini vseh vinogradov v Ljutomersko-ormoških goricah.
Po vinskem zakonu mora biti grozdje za kakovostno vino predelano in vinificirano na območju okoliša, kjer je bilo pridelano. OKOLIŠ je največja geografska enota za zaščiteno geografsko poreklo KAKOVOSTNEGA VINA. V primeru, da se podokoliš Ljutomersko-ormoške gorice, spremeni v okoliš, bodo vsi lastniki vinogradov, ki sami grozdja ne vinificirajo, ampak so vezani na prodajo grozdja in vina, morali za kakovostno vino, oddati grozdje v predelavo, bodisi v ljutomersko ali ormoško klet. Lastnik teh kleti, ki sta največji na tem območju, je hkrati tudi lastnik ene tretjine vinogradov. S tem bo pridobil monopolni položaj in bi lahko narekoval tako odkupne pogoje kot čas in količino odkupljenega grozdja, ceno ter plačilne pogoje. Na tak način bo lahko vse vinogradnike, ki so vezani na prodajo grozdja, spravil v podrejen položaj.
Sedaj, pred predlagano spremembo zakona, imajo mali vinogradniki v okolišu Štajerska Slovenija, možnost oddaje grozdja v druge kleti enotnega okoliša Štajerska Slovenija.
Po predlagani spremembi bi bile možnosti predelave grozdja v drugih kleteh omejene.
Vsakemu odgovornemu strokovnjaku in politiku bi moralo biti jasno, da predlagana sprememba vinskega zakona ni v prid vinogradnikom ampak največjemu lastniku. Še več! Številne male vinogradnike tega, nekoč najbolj uglednega ljutomersko-ormoškega vinogradniškega območja, se želi podrediti monopolu velikega lastnika.
Ljutomersko-ormoško vinogradniško območje vsi vinski zakoni tako imenujejo že od leta 1904 (prvi vinski zakon za časa Avstrijske monarhije) dalje. Zakaj je sedaj potrebno to spremeniti? Zaradi prepoznavnosti, kot trdijo v podjetju Puklavec&Friends?
Tisti, ki se do sedaj ni podučil od kod prihajata žlahtni Ljutomerčan in Jeruzalemčan, bo sedaj še težje vedel, od kod je vino, pridelano v okolišu »Jeruzalem Slovenija«.
Večji okoliš »Štajerska Slovenija« bi vendar omogočal odkup grozdja z večjega okoliša in ne samo novega, manjšega okoliša »Jeruzalem Slovenija«. Jeruzalem je že zaščiten OŽJI podokoliš (prej ožji okoliš) vendar s samo 120 hektarji.
To pa je manj kot desetina vseh klasifikaciranih vinogradniških leg Ljutomersko- ormoškega okoliša - danes vinorodnega podokoliša.
Veljavni vinski zakon že omogoča, da se lahko manjša pridelovalna območja od OKOLIŠA, ki so geografsko opredeljeni v vinorodni PODOKOLIŠ, vinorodni OŽJI PODOKOLIŠ, vinorodni KRAJI ali celo vinorodne LEGE, označujejo z geografsko zaščitenim poreklom. Jasno morajo ustrezati predpisom o geografski zaščiti porekla vina. Ti pa so določeni po strogih strokovnih parametrih in ne na osnovi trgovskih lobijev.
Predlog o dopolnitvi Zakona o vinu ne upošteva elaborata o pridelovalnih območjih, čeprav Zakon o vinu v 9. čl. to zahteva! MKGP pa je kljub nasprotovanju KIS-a, kot skrbnika elaborata, podprlo predlog dopolnitve, kar sproža resen dvom o legitimnosti predloga in ravnanja MKGP. Če lahko v državi meje okoliša spreminjamo na birokratski način, so Zakona o vinu in iz njega izhajajoči pravilniki le prazne črke na papirju!
Novi zakon pa bo vinogradnike izjemno oškodoval! Številne pridelovalce grozdja na novoustanovljenem vinorodnem okolišu bo postavil v neugoden položaj, oziroma jih bo v celoti podredil monopolnemu ravnanju ene kleti in omejil prost pretok vina in grozdja na tem območju, za kar pa ne obstaja noben strokovno utemeljen razlog. Predlagana ureditev bo v celoti zaprla možnost prodaje vina in grozdja ostalim kletem v sedanjem območju okoliša Štajerska Slovenija, oziroma jim bo dovoljena prodaja grozdja izven tega okoliša le za pridelavo deželnega vina, kar pa pomeni najnižje ovrednoteno ceno. To za tiste vinarje, ki svoje vino označujejo z oznako »kakovostno vino« in imajo na osnovi tega dokaza sklenjene številne pogodbe za prodajo, pomeni ogromno poslovno škodo ter potencialno izgubo naročnikov. Vse to lahko vodi v slabše poslovanje številnih vinskih kleti na tem območju.
Ker mora biti na podlagi vinskega zakona vino iz razreda kakovostnih vin (razen priprave vina za porabo) pridelano v vinorodnem okolišu, v katerem je bilo pridelano grozdje, bodo imeli tisti pridelovalci, ki bodo imeli po sprejetju tega zakona svojo vinsko klet »zunaj« omenjenega vinorodnega okoliša, še dodatno težavo. Minister na osnovi 47. člena vinskega zakona na podlagi vloge pridelovalca lahko le IZJEMOMA dovoli pridelavo vina v bližini vinorodnega okoliša, in to zgolj za točno določeno količino grozdja, mošta ali vina. To pa ne more biti garancija za nemoteno in dolgoročno poslovanje nekega podjetja.
Zadeva pa je tik pred sprejetjem! Zato vas pozivamo, da zaustavite obravnavo v parlamentu, ki je v fazi sprejetja po skrajšanem postopku 16. maja in omogočite redno proceduro primera! Zadeva namreč ni usklajena z vinogradniki, hkrati pa tudi niso upoštevana strokovna mnenja, za katera smo zaprosili. Negativno mnenje k spremembi VINSKEGA zakona so podali Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Vinska družba Slovenije, KIS in še kdo od tistih redkih iz stroke, ki so bili sploh seznanjeni s predlogom smatrajo, zahtevo po spremembi VZ za absolutno neupravičeno in absurdno. Strokovnjake, ki so na vinogradniški rajonizaciji delali, je predlagatelj namenoma obšel v velikem loku.
Podpisani predstavniki podjetij in vinarjev iz Podravja, oziroma »Štajerska Slovenija apeliramo na vas, da glasujete PROTI novemu predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o vinu, oziroma predlog odprete za nadaljnjo obravnavo!
Naši podpisi so v skenirani obliki priloženi v dokumentu, ki sledi. (Podpisi so na fotografijah desno, op. a.)
Kakšno je vaše mnenje? Sodelujte v anketi.
