Edina in Jan na Novi Zelandiji, foto: osebni arhiv
Edina in Jan iz Ljutomera, od novembra 2019 živita na Novi Zelandiji, kjer potujeta in delata s svojo delovno potovalno vizo. Za potovanje na Novo Zelandijo sta se odločila, ker sta kot študenta eno izmed poletij preživela v ZDA, kjer sta 5 mesecev delala v počitniškem kampu v zvezni državi New Hampshire. "Zaljubila sva se v takšen način potovanja in se odločila, da želiva pridobiti čim več podobnih izkušenj. Nova Zelandija naju je zaradi naravne lepote, odročnosti in prijaznih ljudi vedno zanimala, zato sva se odločila, da jo obiščeva ob prvi priložnosti," sta nam povedala.
"To se je v zadnjem letu izkazalo za kar dobro odločitev. Odkar je svet zajela pandemija, se nam na Novi Zelandiji godi kar dobro. V karanteni smo bili samo od marca do maja 2020, po tem pa je življenje tukaj potekalo normalno. Lahko se družimo, hodimo na prireditve in v bare," pravita.
Delovne izkušnje sta nabirala na vseh koncih te zelene dežele. Najprej sta skrbela za počitniške hišice, potem sta sadila kivije in češnje, vodila skupino nabiralcev malin in trgovino s prodajo svežega sadja ter sladoleda.
"Po Novi Zelandiji potujeva v kombiju, ki je najino vozilo in najin dom. Sedaj v njem živiva že več kot 300 dni. Seveda se je sprva na takšno življenje treba navaditi, ampak sedaj si ne predstavljava, da bi potovala na drugačen način. Vsaki dan se zbudiva na res neverjetnih lokacijah, ob peščeni plaži, pod vulkanom, ob jezerih nadnaravnih barv, pod zasneženimi gorami in ledeniki," sta nam ob tem opisala svoj vsakdan.
Novo Zelandijo sta do sedaj prepotovala že po dolgem in počez. Eden njunih najljubših krajev je njihova najvišja gora, Mt. Cook, ki je visoka kar 3.724 m. "Ampak zelo težko bi izbrala favorita, saj lahko na Novi Zelandiji najdeš tudi slovito goro Pogube iz trilogije Gospodar prstanov, dih jemajoč Milford Sound z nešteto slapovi, vulkan Taranaki, številne čudovite pohode in rajske plaže. Nova Zelandija ima vse. Tudi zelo prijaznih ljudi ne primanjkuje. V zadnjem letu in pol bi težko našla kakšno res slabo izkušnjo," še povesta. Z njima smo ob tej priložnosti opravili še krajši pogovor, kar si lahko preberete v nadaljevanju.
Prvoten načrt je bil, da na Novi Zelandiji ostaneva samo eno leto, torej do novembra 2020. Kakšen mesec pred iztekom najine vize pa je Nova Zelandija avtomatsko podaljšala vize vsem, ki so bili takrat v državi. Za ta korak so se odločili predvsem zato, da bi zadržali čim več ljudi, ki bi v prihajajoči poletni sezoni bili pripravljeni delati, saj zaradi zaprtih meja novih popotnikov z delovno potovalnimi vizami do nadaljnjega ne bi bilo. Po pogovoru z družino in prijatelji sva se odločila, da je za naju najpametnejša in najvarnejša odločitev, da ostaneva na Novi Zelandiji dokler nama najine vize to dopuščajo. Zaenkrat je to do konca junija, a če se razmere drugod po svetu do takrat ne izboljšajo, se bo ta datum morda še kaj zamaknil.
Preden sva začela potovati s kombijem, sva skoraj pol leta živela pri novozelandski družini na skrajnem severu države. Pri njih sva začela delati takoj ko sva prispela na Novo Zelandijo in s službo so nama ponudili tudi najem manjše kočice na njihovem posestvu. Pomagala sva jim skrbeti za njihove turistične koče in glamping ter opravljala različna dela po celotni farmi.
Tam sva preživela tudi prvo in edino novozelandsko karanteno.
Do sedaj sva prepotovala že celotno Novo Zelandijo in videla večino stvari ki sva jih želela. Sva pa potovala po odročnih krajih in po mestih. Če bi morala izpostaviti eno večje mesto bi bil to vetroven Wellington. Sicer pa je Nova Zelandija zelo redko poseljena, tako da bi večja mesta skoraj lahko prešteli na prste. Včasih sva med dve urno vožnjo videla le par hiš.
Življenje na Novi Zelandiji je bolj sproščeno, Novozelandci delajo da živijo, ne živijo da delajo, birokratske zadeve so tukaj uporabnikom veliko prijaznejše, čuti se pristna povezanost in podpora znotraj skupnosti, o političnem vodenju države pa ne rabiva izgubljati besed.
Glede vrnitve domov se odločava iz dneva v dan. Pogrešava dom, družino in prijatelje, ampak tu imava svobodo, kakršne doma trenutno ne bi mogla imeti.
Želela sva potovati tudi še kam drugam, mogoče na kakšnega izmed pacifiških otokov ali v Azijo, ampak so pogoji za vstop v te države še vedno zelo strogi, tako da trenutno ne moreva načrtovati nič konkretnega. Upava, da bo to čim prej mogoče.
Nimava še točnega odgovora na to kdaj se vrneva, ampak se v bližnji prihodnosti definitivno vračava v Lotmerk.
Več o njunem delu in potovanju po Ameriki in Novi Zelandiji pa lahko preberete na njunem blogu Live 2 Quest. Sledite jima lahko tudi na Facebooku in Instagramu, kjer objavljata trenutke iz njunega vsakdana.