Čisto pravi »prleški den« v Vzgojnem domu Veržej

Čeprav nam epidemija koronavirusa praktično celo šolsko leto kroji način dela in življenja v zavodu, smo vzgojitelji za naše otroke in mladostnike v Vzgojnem domu Veržej (OŠ Veržej) pripravili celodnevni dogodek »Prleški den«, ki se je odvijal v sredo, 17. 3. 2021 skozi ves popoldan. Namen dogodka je bil spoznavanje prleške kulinarike, narečja ter kulturnih in naravnih znamenitosti občine Veržej, v kateri naši varovanci, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije, preživljajo tudi pretežni del svojega otroštva oz. mladostništva. Zaradi trenutnih ukrepov smo program prilagoditi tako, da je vseh 7 vzgojnih skupin aktivnosti izvajalo znotraj svojih prostorov, v svojih mehurčkih.

Najprej smo se skupine pod vodstvom vzgojiteljev lotile kulinarične delavnice, kjer smo samostojno pripravile prleško tradicionalno jed - kvasenico. Postopek priprave smo povzeli po recepturi iz zbirke »Jedi verženskih babic«. Skupine smo morale pripraviti prleški krožnik, na katerem smo svoj kulinarični izdelek čim bolj izvirno predstavile. Da je bila priprava bolj zanimiva in napeta, je poskrbela tričlanska komisija, ki je krožnike tudi ocenila po kriterijih: okus in tekstura, izgled ter celotna prezentacija prleškega krožnika. Strokovna komisija je imela težko delo, saj so se vse skupine zelo potrudile. Zmagovalka kulinaričnega izziva za najboljšo kvasenico je postala 5. vzgojna skupina.

V nadaljevanju popoldneva smo svoje brbončice razvajali s "provo prleško jüžino", pri kateri niso manjkali rženi krüh, zobl, meso s tünke, lük in jabolčni sok. Namesto učnih ur so sledile »prleške urice«, v sklopu katerih so skupine ustvarjale v prleškem narečju, prevajale hudomušno ljudsko pesem, izdelale plakat z znamenitostmi naše občine in si ogledale tudi dokumentarni film o Plavčkovi deželi, v katerem so le-te znamenitosti podrobneje predstavljene. Čeprav plesnih korakov skupaj z domačo FS Leščeček zaradi trenutnih ukrepov nismo uspeli potrenirati v živo, smo pa lahko preko njihovih krajših posnetkov okusili tudi delček prleške folklore.

Najboljša prleška zgodba, ki so jo pripravili v Stanovanjski skupini Dokležovje:

Pepekov pomladni den

Bog daj. Moje ime je Jüžek, po domoče mi provijo Pepek. Rad bi vam poveda, ka se mi je zgodilo eden pomladni den.
Zaron ob devetih me je mati vrgla iz postele in rekla: »Kaj je zej, hmajok? Ka boš čaka, ka de ti sunce posvetilo v rit? V kühji na mizi te čokajo žgujnki pa belo kafe, ka jaz moren v štacün.«
Obleka sen si domači štrikač in hlače, pa hitro na zajtrk. Gda sen se naja, sen začeja štindirati, ka pa si nej zej začnen. Pa se mi v toti moji trdi kelebači posveti ideja, ka bi se lehko ša malo vozit s peciklon.
Priden ti jaz v škeden, pa vidin, ka man zodji potoč prazen. Ka pa te nej zej? Ja, zakrpati moren lüšah, pa de kak novi.
Po kakšne trifrtole vüre je bija pecikel poprovleni. Pa se ti lepo jaz pelan po vesi, te pa naenkrat eden prileti rükverc iz dvorišča. Ka bi vi znali, kak sen premza. Kümaj mi je grotalo, ka sen se ne v jega zaleta. Vete kak sen mo moga povedati ene par domačih reči.
Pelan se ti ga jaz dale, pa vidin, ka mi proti gre ena fejst diklina. Ka bi zgleja frejersko, sen se zdigna na zodji potoč. Pa se ti jaz tak pelan, pa zadenen v rob pločnika. Te pa sen tak opa v grabo, ka sen kume gor stana. Samo to še je ne bilo fse. V grabi so rasle lepe mlode koprive, kere so me tak lepo vüžgale. Vete, kak sen se čoha. Sen misla, ka si bon cele roke dol zgloda.
Moren vam povedati, ka sen meja zadosti vožnje s pecikoln, zato sen se odpela nazoj proti dumi. Pripelan se ti jaz do sosidovega dvora, ko vidin nasred pločnika ležati priftošl. Sosid je glih bija na dvori, pa ga pitan, če je jegof priftošl. Gda mi on nazoj: »Ha, ka si prava? Pri moj düši sen te ne nič čüja.« Še enkrat ga pitan, če je jegof priftošl. Je reka: »Bog ti ploti, Pepek. Ja, moj je,« pa mi je da 10 evrof.
Končno sen se pripela do dumi. Posprovin pecikl, pa gren nazoj v kučo. Da bi vi znali, kak je dišalo. Mati je glih iz protrola vzela friško pečeno kvasenico. Rekla me je, ka naj jo pistin, ka se malo ohladi. Pa ki bi te jaz poslüša, ke mi je rekla. Vete kak sen ja vročo kvasenico, tak ka so se mi püte metale. Te pa so se začeli problemi. Želodec me je tak bolja, ka sen že misla, ka se bon stegna. Te pa sen še dobja jezikovo žüpo od matere. »Šmrklavec, pa keko krot še ti moren povedati, ka ne je vroče kvasenice, bedok.« Želodec pa me je resen tak bolja, ka sen se sprava f postelo, pa sen do spajo leža.
Tisti den sen se nafčja, ka drgoč rejši nen več ja vroče kvasenice, pa ka mlade koprive fejst pečejo.

Aktivnosti smo zaključili s pravo kislo žüpo, ki so jo za večerjo pripravile naše vrle kuharice in tako zaokrožili "Prleški den", ki bo našim varovancem prav gotovo ostal v lepem spominu.

Koordinatorji dogodka:
vzgojitelji Jasmina, Ivan in Mateja