»S predlogom sprememb zakona želimo, da se našemu okolišu povrne veljava«

V teh dneh je veliko govora o vinorodnem okolišu Jeruzalem Slovenija. Objavljamo dopis, ki so ga pobudniki spremembe zakona o vinu posredovali tudi poslancem Državnega zbora in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pravijo: "Vinorodni okoliš Jeruzalem si zaradi svoje edinstvenosti zakonsko zaščito brez dvoma zasluži".

V nadaljevanju je pismo objavljeno v celoti.

ZADEVA: Podpora spremembi zakona o vinih in razlogi za njo

Ljutomer, 13.5.2011

Spoštovani!

Pred poslanci Državnega zbora Republike Slovenije je izjemno pomembno odločanje o spremembah Zakona o vinu. Pobudniki za spremembo zakona o vinu, in sicer Društvo vinogradnikov in prijateljev vin Ljutomer, Društvo vinogradnikov Ljutomersko – Ormoških goric Jeruzalem, Salon Jeruzalem, Klub Šipon, P&F Jeruzalem Ormož d.o.o. in P&F Jeruzalem Ljutomer d.o.o., želimo s tem dopisom še enkrat povzeti dejstva, ki so nas pripeljala do tega, da spremembe predlagamo. Iskreno verjamemo, da boste predlog podprli in tako bistveno izboljšali prihodnji položaj vinogradnikov na območju današnjega Ljutomersko-Ormoškega podokoliša ter omogočili nadaljnji razvoj vinogradništva. Vinorodni okoliš Jeruzalem si zaradi svoje edinstvenosti zakonsko zaščito namreč brez dvoma zasluži.

Zakon, ki je ta vinorodni okoliš nekoč že ščitil, je veljal več kot pol stoletja, in sicer od leta 1952 do leta 2006, ko je bil spremenjen. Do prvih pobud za spremembo je prišlo že v letu 2008, zadnja je bila s strani pobudnikov podana oktobra 2010. Povsem drugače je na primorski strani, kjer so se okoliši ohranili tudi po letu 2006 in ostali nespremenjeni. Danes imamo v tem delu Slovenije situacijo, ko je v vsakem okolišu po ena velika klet in sicer Slovenska Istra – Vinakoper, Vipavska - Vipavska klet, Kras – Vinakras, Goriška Brda – Klet Dobrovo Goriška Brda… Ta primer dokazuje, da je zakonodaja omogočila večjo konkurenčnost in hkrati pestrost, kar je povsem v nasprotju s prepričanjem, da bi sprememba zakona prinesla monopolizacijo. To mnenje je zavajajoče in zmotno. Vemo namreč, da se je vinogradništvo na teh področjih v preteklosti veliko bolj in bolje razvijalo, kot na štajerskem koncu.

Morebitni monopolni in cenovni pritisk s strani kleti P&F Jeruzalem Ormož do malih vinogradnikov, ki ga v strahu pred zakonom omenjajo nekateri, prav tako ni realen scenarij. Že pred to pobudo, v letu 2009, ko je klet dobila novega lastnika, je namreč družba podpisala dolgoročno pogodbo s Kmetijsko zadrugo Ormož (za 15 let), na osnovi katere vsem vinogradnikom na tem območju, ki svoje grozdje oddajajo v klet, omogoča za več kot 50% višjo odkupno ceno v primerjavi z ostalimi podokoliši. Na osnovi te pogodbe cene tako sploh ni mogoče znižati. Lahko je torej samo višja. Družba se je takrat hkrati tudi zavezala, da bo odkupovala grozdje samo iz tega podokoliša. Teza, da se za omenjeno podjetje v ekonomskem smislu veliko spremeni, tako ne vzdrži resne presoje. Je pa dejstvo, da pridobijo ugled ter pravo veljavo okoliša prav vsi vinogradniki na tem območju. Ugled je to območje, ki spada med 5% najboljših svetovnih leg skozi zgodovino že imelo in čas je, da si ga znova povrne ter izjemne naravne danosti končno izkoristi še za svojo promocijo in razvoj.

Je pa dejstvo, da bodo spremembe zakona nekaterim kletem iz okoliša Štajerska Slovenija prinesle določene omejitve pri trgovanju z grozdjem in vinom. Danes so namreč največje kleti iz tega področja, roko na srce, le še trgovci z vinom. In to iz razloga, ker se praktično nikomur več ne izplača obdelovati vinogradov. Surovino, po navadi grozdje iz našega podokoliša, so začele kleti kupovati in posledično opuščati vinogradništvo. Danes Haloze zaraščajo, Radgonske in Kapelske gorice prav tako. Opuščene in zaraščene vinograde kupujejo drugi, ki se zavedajo za kakšno bogastvo gre. Kot primer naj navedemo le celotno območje Svečine pri Mariboru, ki je že v avstrijskih rokah. Nihče od omenjenih pa na etiketo steklenice, ki jo proda, ne napiše od kod njegovo vino zares prihaja. Sedanji zakon mu namreč omogoča, da se vsi izdelki uvrstijo pod okoliš Štajerska Slovenija, pa čeprav so med področji znotraj tega okoliša izjemne kakovostne razlike. Zdi se, kot da nekdo želi na ta način celo pretentati končnega kupca in potrošnika. Kako pomembni so pri prodaji vin okoliši priča podatek, da okoliše v Bordeauxu navidezno med seboj deli le reka, vendar pa je na trgu razlika v ceni, glede na okoliš od koder vino izhaja, lahko tudi do deset krat večja.

S predlogom sprememb zakona želimo le, da se našemu okolišu da, pravzaprav pa povrne prava veljava, in da ga bomo po kakovostni ravni lahko primerjali s francoskim Bordeauxem, italijanskim Colijem in nemško Moselo. Naj se ve in prav je, da se to tudi oznani z etiketo na steklenici, da je vino pridelano v Jeruzalemskih goricah, eno najboljših na svetu. Naj tudi ostale kleti, ki danes kupujejo ceneno surovino plačajo zanjo več, oziroma njeno realno vrednost, kakor se plačuje cena grozdja na našem področju. Prost pretok vina in grozdja bo mogoč še naprej, vsak proizvajalec bo obvezan poslej le pošteno navesti na etiketo od kod njegovo vino prihaja. Gre za zaščito geografskega porekla. Vse skupaj pa bo privedlo k večjemu razvoju malih vinogradnikov in lokalne skupnosti kot take. Večji bo tudi vpliv na turistično dejavnost v regiji. Izkušnje kažejo, da se bo povišala tako cena vina kot surovine, kot odkupna cena grozdja in ta gotovo ne bo nižja od dogovorjene, temveč kvečjemu samo še višja.

Dovolite nam še en kratek skok v zgodovino. To območje se že iz časa Avstro-Ogrske imenuje Jeruzalemsko področje in je po tem v tujini tudi precej prepoznavno. Predvsem v sosednjih državah. Pobuda naših društev, ki so tudi zaradi tega med sopredlagatelji spremembe zakona, se vleče že iz leta 1995, ko je bila skupna želja, da se takratni Okoliš preimenuje v Jeruzalem. Ime Jeruzalem ostaja tudi iz razloga, ker je največji ožji okoliš imenovan Jeruzalem. Ker stanje vračamo na tisto pred letom 2006 in nam izkušnje ter dejansko stanje vinogradništva na Štajerskem kažejo katastrofalne posledice spremembe v letu 2006, je potrebno za natančnejši elaborat le zbrati dejanske številke in se tako še dodatno prepričati, da se je od tedaj zgodilo veliko slabega. In sicer, da so odkupne cene grozdja padle, padla je cena vina, začelo se je opuščanje vinogradniške dejavnosti – krčenje vinogradov, kupovanje zemljišč, grozdja in vina, kot cenene surovine s strani tujcev… Ena svetlih točk v tej žalostni zgodbi sta družbi P&F Jeruzalem Ormož d.o.o. in P&F Jeruzalem Ljutomer d.o.o., ki letno obnavljata več kot 25 hektarjev vinogradov in s tem postajata pomemben vzgled kako naprej.

Spoštovani, za konec je verjetno prav, da povemo, da smo med pobudniki spremembe zakona združeni reprezentativni predstavniki dejavnosti, ki smo od zakonodaje neposredno odvisni, saj predstavljamo 90% vseh vinogradniških površin v sedanjem podokolišu. Ker je od spremembe zakonodaje odvisna naša prihodnost in preživetje, vas pozivamo in prosimo, da glasujete modro, kar pomeni, da zakon podprete in tako ne popustite lobiju večjih kleti in vinogradnikov izven našega podokoliša. Vaš glas podpore zakonu nam bo omogočil, da naši dejavnosti na tem območju vrnemo sloves, ki ji pripada. Tega je svet že prepoznal, saj nas je umestil med pet odstotkov najboljših vinogradniških leg za bela vina v svetu. Prav je, da se tega zavemo tudi v Sloveniji, da smo na to ponosni in da to prepoznajo vsi, ki predelujejo naše grozdje in tudi tisti, ki uživajo ob vinih pridelanih prav iz tega grozdja. Pa naj si bodi doma ali kjerkoli po svetu!

Z odličnim spoštovanjem,

Društvo vinogradnikov in prijateljev vin Ljutomer
Društvo vinogradnikov Ljutomersko – Ormoških goric Jeruzalem
P&F Jeruzalem Ormož d.o.o.
P&F Ljutomer Ormož d.o.o.
Salon Jeruzalem
Klub Šipon

---

Kakšno je vaše mnenje? Sodelujte v anketi.