Prvomajska budnica bo letos ponovno zadonela v živo

V soboto, 1. maja 2021, se bodo v zgodnjih jutranjih urah po vsej Sloveniji zbrali godbeniki in godbenice, ki bodo s tradicionalno prvomajsko budnico letos zopet v živo razveselili ljubitelje glasbe in obeležili praznovanje delavskega praznika. Zaradi epidemioloških razmer bodo igrali v skupinah do deset glasbenikov in glasbenic, praznovanju godb pa se bodo pridružila tudi gasilska društva. Ta bodo s svojimi vozili krožila po domačih krajih in ob tem predvajala koračnice, ki so jih prav za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Za budnico je namreč značilno, da potuje po svojem kraju, tako da doseže čim večje število ljudi. Pri budnici v živo bo sodelovalo preko sto godb iz vse Slovenije, razdeljenih na manjše instrumentalne skupine, vsaka od godb pa bo igrala na petnajstih različnih lokacijah v svojem kraju. Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro zjutraj, godba pa se bo glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan.

Prvomajsko budnico organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije. Pihalni orkester Litostroj je posnel pet koračnic - Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča, ki so na voljo gasilskim društvom, da jih bodo predvajala na svoji vožnji v prvomajskem jutru. V živo pa bodo godbeniki in godbenice igrali tri skladbe, in sicer Slovenci Draga Lorbka, Židano marelo Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.

Slovenija se ponaša z najstarejšo godbo na svetu

Budnica je najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva, ki je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas. V Zvezo slovenskih godb je v 104 slovenskih godbah in pihalnih orkestrih vključenih več kot 8000 godbenic in godbenikov, ki na temeljih tradicije ustvarjajo tudi sodobne smeri godbeništva. V Sloveniji imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v svetovni vrh godbeništva in na mednarodnih tekmovanjih ter festivalih prejemajo številne nagrade. Godbe igrajo tako tradicionalne marše oziroma koračnice kot tudi sodobne zabavne in simfonične skladbe ter priredbe filmske glasbe. V slovenske godbe so vključeni godbeniki in godbenice različnih generacij in profilov - od amaterjev s komaj kaj glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov -, ki so veselje do muziciranja in spodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih pihalnih orkestrov.

Zgodovina godbeništva v Sloveniji je izjemna, saj je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja. Godbena glasba je igrala pomembno narodnobuditeljsko in kulturno vlogo ter je bila vselej izredno priljubljena. Ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebna pozornost je vselej veljala budnici, ki so jo številne godbe po Sloveniji še ob mraku delavskega praznika, 1. maja, po svojih krajih izpeljale s pozdravnim igranjem koračnic.

»Izjemno smo veseli, da bomo lahko prvomajsko budnico, ki smo jo lani, ko je bila zaradi epidemije covid-19 po več kot sto letih prekinjena njena tradicija in so jo predvajali samo preko radijskih in TV sprejemnikov ter družbenih omrežij, letos ponovno doživeli v živo. Zvok slovenskih godb in koračnic se bo tako zopet širil med blokovskimi naselji in vzdolž vaških ulic, prebivalci bodo odpirali okna in z aplavzom pozdravljali godbenike ter si končno izmenjali osebne pozdrave - tako s sosedi kot z godbeniki. Verjamemo, da bo taka obeležitev prvomajske budnice v letu 2021 nekaj posebnega ter bo v spominu vseh ostala kot glas, ki v naše vsakdanje življenje zopet prinaša kulturo ter nas duhovno bogati,« je ob tem povedal Daniel Leskovic, producent za instrumentalno glasbo JSKD.