Obeležujemo dan upora proti okupatorju
Za Slovence je dan boja proti okupatorju predvsem dan, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopili zoper fašizem.
Slovenska zastava
27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, ki je državni in dela prost dan. Tudi letos praznik zaradi ukrepov, ki so bili sprejeti ob epidemiji COVID-19, mineva brez večjih tradicionalnih proslav, ki so se vsako leto odvile po Sloveniji.
Dan boja proti okupatorju v Sloveniji praznujemo od leta 1992, prej pa se je ta praznik imenoval dan Osvobodilne fronte ali Dan OF. 26. aprila leta 1941 so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani sestali predstavniki nekaterih političnih strank in kulturni delavci. Sešli so se predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter predstavniki Slovenskih kulturnih delavcev Ferdo Kozak, Franc Šturm in omenjeni Josip Vidmar.
Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična Fronta. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in pozvala k oboroženemu uporu. Za Slovence je dan boja proti okupatorju predvsem dan, ko se spominjamo vseh generacij slovenskih upornikov in časov, ko so Slovenci nastopili zoper fašizem.
