Martina na TransGranCanarii, foto: osebni arhiv
Martina Potrč prihaja iz Trnovske vasi, trenutno pa z družino biva v Mariboru. Že v otroštvu se je najbolje počutila med vožnjami s kolesom, tekanjem po travnikih, plezanjem po drevesih ipd. In ker so bili vrstniki večinoma fantje, se je kaj kmalu pričela poditi tudi za nogometno žogo. A ni ostalo pri tem, Martina se je kar 13 let aktivno ukvarjala z nogometom, kar pa je grobo prekinil hud zlom tibie. »Vse se zgodi z razlogom, sem prepričana danes, ko namesto kopačk, čistim tekaške superge, ki jih res nimam malo.«
Že v osnovnošolskem obdobju je z očetom osvojila Triglav in se vzpela na Kredarico. »Morda so prav ti moji prvi koraki po naravi pripomogli k temu, da me danes naravnost žene v njeno zavetje. Obujem tekaške superge, pritisnem gumb "start" na svojem Garminu in tečem - brez načrta, v tempu svojega telesa.« razloži mlada in uspešna športnica, ki je letos na svetovno znani tekaški prireditvi Transgrancanaria ciljno črto prečkala kot druga ženska. »Gre za trail tek, ki poteka v naravnem okolju, torej dež, blato, sonce, prah, klanci, spusti itd. Trasa je označena, tekmovalci pa na tekmovanjih prejmemo tudi GPS koordinate in zemljevide, če proga teče po neznani lokaciji. Tek se izvaja samostojno, pri daljših razdaljah ne gre brez tekaškega nahrbtnika. So pa na tekmah tudi na razdalji od 10 do 15 km t.i. "okrepčevalnice", kjer si lahko dotočiš vodo, poješ banano oz. kar ti v tistem trenutku prija.« razloži Martina, ki večino svojega prostega časa nameni prav omenjeni disciplini. Priprave na to uveljavljeno in priljubljeno tekaško prireditev, je Martina vzela resno. »Upala sem, da bo dogodek izveden, saj spada med 10 najbolj priljubljenih trail tekem na svetu, zato sem s pripravami pričela že konec oktobra. Najin Lan je bil takrat še dojenček, jaz na porodniški, zato so bili treningi včasih zelo naporni.« razloži Potrčeva, ki pa ji ob podpori Janeza, partnerja, prav tako ultra športnika, ni bilo nič pretežko. »Trening sem vedno vzela kot čas zase in ga maksimalno izkoristila. Od štiri- do petkrat tedensko sem tekla, ob nedeljah tudi okoli 40 kilometrov, enkrat ali dvakrat tedensko pa sem v telovadnici delala na moči.«
In Martina se res nikoli ne preda - prvi maj sta s partnerjem Janezom obeležila z zelo izjemnim podvigom. »Izvedla sva Everesting na Pohorju. V soboto, 1. maja, sta startala 15 minut čez polnoč. Od spodnje postaje Pohorske vzpenjače, po progi spodnjega dela smučišča, skozi gozd, po stari "FIS-ki" do zgornje postaje vzpenjače sva se povzpela kar 13-krat zapored. Pri Everestingu gre namreč za to, da si izbereš posamezni vrh in se nanj povzpneš tolikokrat, da dosežeš nadmorsko višino Mount Everesta, ki je 8.848 višinskih metrov. In nama je to uspelo v 17 urah.« razloži Martina in doda, da se tudi navzdol nista vozila z gondolo, temveč hodila oz. tekla. Ob posameznem vzponu so ju spremljali tudi znanci in prijatelji ter ju spodbujali.»Bilo je res ultra težko, ampak kljub vsemu lepo.«
»Ultramami«, kakor jo marsikdo imenuje, je polna energije in predana vsemu, za kar se odloči. »Ne poznam izgovora "nimam časa". Zame so moje aktivnosti način življenja. Materinstvo najinemu Lanu pa nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v življenju.«
Predana mamica ima za prihodnost jasno začrtane cilje. »V Vipavi, Tolminu in Kranjski Gori se bom udeležila sklopa treh tekem Alpe Adria Trail Cup tekem. Z Janezom pa nameravava tekom poletja ponoviti najin lanski dosežek, ko sva v 14 urah osvojila pet vrhov - Peca, Raduha, Olševa, Smrekovec in Uršlja gora.«
Kljub aktivnemu načinu življenja pa uspešna mlada Štajerka na prvo mesto postavlja družino in zdravje. Ter tudi nam želi, da bi znali zares vzljubiti življenje, naravo, gibanje in s tem sebe.