Helios v 60. občinah pomagal obnoviti 70. krajevnih vodnjakov
Mitja Bricelj (MOP), Andreja Roš (Helios) in Drago Vogrinčič (župan Cankove)
Mateja Hari predstavlja vodno učno pot Kaplja
V središču cankovskega parka so včeraj popoldan z odprtjem novega vodnjaka začeli praznovanje 7. občinskega praznika Občine Cankova. V občini so se na podlagi strokovnih priporočil odločili za postavitev nekdanjega vodnjaka na vzvod, saj je to prava posebnost Panonske nižine in ga imajo le še redki. V 13-letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 70. obnovljeni vodnjak v 60. slovenski občini, v Prekmurju pa že 10. obnovljeni vodni vir v 9. občinah.
Vrednost postavitve vodnjaka in ureditev okolice je znašala okoli 6.000
evrov, od tega je Helios prispeval 2.300 evrov. Prejšnji teden se je z
objavo rezultatov uradno zaključil letošnji razpis Heliosovega sklada,
kjer so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet vodnjakov za
letošnjo obnovo. Izbrane so bile občine Dol pri Ljubljani, Šmarješke
Toplice, Gorenja vas, Vojnik in Muta, ki si bodo razdelile 17.000 evrov.
Na odprtje čakata še vodnjaka iz lanskega razpisa v Občini Borovnica in
Tišina.
Prireditev in kulturni program je pripravila OŠ Cankova. Učenka Mateja Hari je predstavila nagrajeno projektno nalogo Turistično vodna učna pot Kaplja, ki povezuje vodnjak in kulturne spomenike.
Prvotno je v drugi polovica 19. stol. na območju trga stal vodnjak na vzvod ali »stüdenec na čigo«. Ti vodnjaki so bili sestavljeni iz pokončnega in prečnega droga, na katerem je kljuka za drog z vedrom. Pri dviganju polnega vedra vode je v pomoč obtežen del prečnega droga. V 20. stol. pa se na trgu omenja vodnjak na železno črpalko, ki pa je ob prihodu vodovoda leta 1995 neslavno propadel. V spomin na vaški studenec Občina Cankova še vedno hrani lepo oblikovano izlivno cev.
Vodnjak oz. studenec se danes nahaja v parku v središču Cankove, v bližini občine, osnovne šole, vrtca, cerkve in gasilskega doma. Prvotni vodnjak, globine 7 metrov, izvira še iz fevdalnih grofovskih časov. Ker je bil vodnjak po preureditvi parka lociran tik ob cesti so morali izvesti premik vodnjaka za 15 metrov, vodo pa iz izvira premostiti s črpalko in cevmi pod zemljo. Pri izlivu je dodan lesen škaf, iz katerega kaplja voda in simbolizira kapljanje oz. »conkanje« vode. Obnova je trajala tri tedne, sodelovalo pa je več obrtnikov in mojstrov. Leseno konstrukcijo je postavilo Tesarstvo Franc Geder s.p. iz Gornjih Črnec. Ob odprtju so pripravili tudi zloženko o vodnjaku, načrtujejo pa še postavitev informacijske table, saj središče Cankove priljubljeno počivališče za kolesarje in druge obiskovalce. Cankova se predstavlja tudi kot zahodna vstopna vrata v vedno bolj prepoznaven in obiskovan Krajinski park Goričko. Obiskovalci si tu ogledajo park, cerkev sv. Jožefa, kipa dveh pomembnih oseb, duhovnika Jožefa Borovnjaka in jezikoslovca dr. Avgusta Pavla, ter starodavno Vila Vogler, kjer se nahaja tudi turistično-informativna pisarna.
Turistični vodniki vedno poudarijo simbolni pomen vode oz. vodnjaka za Cankovo in s tem pojasnijo izvor imena Cankova, ki je nastalo iz besede »conkati« kar pomeni kapljati. Iz vodnjaka je bilo venomer slišati kapljanje oz. »conkanje« vode. Kraj se v virih sicer prvič omenja 1212. leta, imenovan kot kraj »ob mrzlem studencu«, oz. nemško Kaltenbrunn ali madžarsko Hidegkút. Območje občine je del Krajinskega parka Goričko, kjer veljajo določila NATURA 2000. Občina Cankova je že leta 2004 sodelovala s Heliosom pri obnovi slovenskih krajevnih vodnjakov, kjer so takrat obnovili 29. vodnjak, Stüdenec v Fuks grabi v Korovcih.
Kot je na otvoritvi povedala Andreja Roš iz Heliosa », je 70. obnovljeni vodni vir v trinajstih letih delovanja Heliosovega sklada v Sloveniji prav poseben praznik, tako za Helios kot tudi za Občino Cankova, saj je po letu 2004, po obnovi studenca v Fuks grabi, to že drugi obnovljeni vodnjak. Ob visokem jubileju lahko trdimo, da so prav vsi akterji Heliosov projekt odkrili in spoznali, da gre za »projekt z dušo« in ga kot takšnega sprejeli. Tudi Občina Cankova je s svojim sodelovanjem pri tem dodala v slovenskem prostoru svoj prispevek k varovanju in ohranjanju čistih voda in ohranjanju bogate kulturne in naravne dediščine. Tovrstna partnerstva so dober primer ozaveščanja in približevanja okoljskih tem lokalnim prebivalcem, še posebej mlajšim, ki preko vodnih učnih poti pri tem aktivno sodelujejo. Projekt je spodbuda in obveza, da lahko nekaj dobrega skupaj naredimo, spremenimo in ohranimo za zanamce.«
S strani MOP-a pri projektu sodeluje že od leta 1998 dr. Mitja Bricelj, ki je izpostavil », da je projekt obnove krajevnih in vaških vodnjakov izrednega pomena za lokalne skupnosti, zaradi zavedanja pomena lokalnih vodnih virov in njihove skrbne rabe. Danes, v obdobju velikih podnebnih sprememb, nam narava neodgovorna ravnanja v preteklosti že boleče vrača, saj so obstoječi konvencionalni vodni viri podvrženi velikim pritiskom in spremembam v vodnem režimu in splošno nevarnostjo onesnaženja. Zato so lokalni vodni viri strateškega pomena za ohranitev kakovosti življenja in preživetja v prihodnje. Brez aktivnega sodelovanja in odgovornosti lokalnih skupnosti, ta cilj ne more biti dosežen. Dolgoletni partnerski projekt Heliosovega sklada to sodelovanje vzpodbuja in je primer dobre prakse, ki bi moral zaživeti širše.«
V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 70. obnovljeni vodnjak v 60. slovenski občini. V Prekmurju je bilo s pomočjo Heliosovega sklada obnovljenih 10. vodnih virov v 9. občinah: Šalovci, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Kuzma, Cankova (2x), Moravske Toplice (2x), Hodoš, Beltinci in Rogašovci. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal.
Prireditev in kulturni program je pripravila OŠ Cankova. Učenka Mateja Hari je predstavila nagrajeno projektno nalogo Turistično vodna učna pot Kaplja, ki povezuje vodnjak in kulturne spomenike.
Prvotno je v drugi polovica 19. stol. na območju trga stal vodnjak na vzvod ali »stüdenec na čigo«. Ti vodnjaki so bili sestavljeni iz pokončnega in prečnega droga, na katerem je kljuka za drog z vedrom. Pri dviganju polnega vedra vode je v pomoč obtežen del prečnega droga. V 20. stol. pa se na trgu omenja vodnjak na železno črpalko, ki pa je ob prihodu vodovoda leta 1995 neslavno propadel. V spomin na vaški studenec Občina Cankova še vedno hrani lepo oblikovano izlivno cev.
Vodnjak oz. studenec se danes nahaja v parku v središču Cankove, v bližini občine, osnovne šole, vrtca, cerkve in gasilskega doma. Prvotni vodnjak, globine 7 metrov, izvira še iz fevdalnih grofovskih časov. Ker je bil vodnjak po preureditvi parka lociran tik ob cesti so morali izvesti premik vodnjaka za 15 metrov, vodo pa iz izvira premostiti s črpalko in cevmi pod zemljo. Pri izlivu je dodan lesen škaf, iz katerega kaplja voda in simbolizira kapljanje oz. »conkanje« vode. Obnova je trajala tri tedne, sodelovalo pa je več obrtnikov in mojstrov. Leseno konstrukcijo je postavilo Tesarstvo Franc Geder s.p. iz Gornjih Črnec. Ob odprtju so pripravili tudi zloženko o vodnjaku, načrtujejo pa še postavitev informacijske table, saj središče Cankove priljubljeno počivališče za kolesarje in druge obiskovalce. Cankova se predstavlja tudi kot zahodna vstopna vrata v vedno bolj prepoznaven in obiskovan Krajinski park Goričko. Obiskovalci si tu ogledajo park, cerkev sv. Jožefa, kipa dveh pomembnih oseb, duhovnika Jožefa Borovnjaka in jezikoslovca dr. Avgusta Pavla, ter starodavno Vila Vogler, kjer se nahaja tudi turistično-informativna pisarna.
Turistični vodniki vedno poudarijo simbolni pomen vode oz. vodnjaka za Cankovo in s tem pojasnijo izvor imena Cankova, ki je nastalo iz besede »conkati« kar pomeni kapljati. Iz vodnjaka je bilo venomer slišati kapljanje oz. »conkanje« vode. Kraj se v virih sicer prvič omenja 1212. leta, imenovan kot kraj »ob mrzlem studencu«, oz. nemško Kaltenbrunn ali madžarsko Hidegkút. Območje občine je del Krajinskega parka Goričko, kjer veljajo določila NATURA 2000. Občina Cankova je že leta 2004 sodelovala s Heliosom pri obnovi slovenskih krajevnih vodnjakov, kjer so takrat obnovili 29. vodnjak, Stüdenec v Fuks grabi v Korovcih.
Kot je na otvoritvi povedala Andreja Roš iz Heliosa », je 70. obnovljeni vodni vir v trinajstih letih delovanja Heliosovega sklada v Sloveniji prav poseben praznik, tako za Helios kot tudi za Občino Cankova, saj je po letu 2004, po obnovi studenca v Fuks grabi, to že drugi obnovljeni vodnjak. Ob visokem jubileju lahko trdimo, da so prav vsi akterji Heliosov projekt odkrili in spoznali, da gre za »projekt z dušo« in ga kot takšnega sprejeli. Tudi Občina Cankova je s svojim sodelovanjem pri tem dodala v slovenskem prostoru svoj prispevek k varovanju in ohranjanju čistih voda in ohranjanju bogate kulturne in naravne dediščine. Tovrstna partnerstva so dober primer ozaveščanja in približevanja okoljskih tem lokalnim prebivalcem, še posebej mlajšim, ki preko vodnih učnih poti pri tem aktivno sodelujejo. Projekt je spodbuda in obveza, da lahko nekaj dobrega skupaj naredimo, spremenimo in ohranimo za zanamce.«
S strani MOP-a pri projektu sodeluje že od leta 1998 dr. Mitja Bricelj, ki je izpostavil », da je projekt obnove krajevnih in vaških vodnjakov izrednega pomena za lokalne skupnosti, zaradi zavedanja pomena lokalnih vodnih virov in njihove skrbne rabe. Danes, v obdobju velikih podnebnih sprememb, nam narava neodgovorna ravnanja v preteklosti že boleče vrača, saj so obstoječi konvencionalni vodni viri podvrženi velikim pritiskom in spremembam v vodnem režimu in splošno nevarnostjo onesnaženja. Zato so lokalni vodni viri strateškega pomena za ohranitev kakovosti življenja in preživetja v prihodnje. Brez aktivnega sodelovanja in odgovornosti lokalnih skupnosti, ta cilj ne more biti dosežen. Dolgoletni partnerski projekt Heliosovega sklada to sodelovanje vzpodbuja in je primer dobre prakse, ki bi moral zaživeti širše.«
V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 70. obnovljeni vodnjak v 60. slovenski občini. V Prekmurju je bilo s pomočjo Heliosovega sklada obnovljenih 10. vodnih virov v 9. občinah: Šalovci, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Kuzma, Cankova (2x), Moravske Toplice (2x), Hodoš, Beltinci in Rogašovci. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov blagovne znamke HELIOS: Bori, Tessarol in Ideal.
