Kaj pravijo zagovorniki in nasprotniki novele zakona o vodah?
Analiza zloženke, ki jo je vlada RS dostavila v vsa gospodinjstva pretekli teden.
V nedeljo po potekal referendum o noveli zakona o vodah
To nedeljo bo v Sloveniji potekal referendum o noveli zakona o vodah (ZV-1G). Predčasno še lahko glasujete v četrtek, 8. julija 2021 med 7. in 19. uro. V dveh dneh predčasnega glasovanja se je le-tega udeležilo 54.456 volivcev oziroma 3,21 % vseh volilnih upravičencev.
Vsa gospodinjstva so prejšnji teden po pošti prejela zloženko, pod katero so se podpisale vladne stranke. V zloženki nas nagovarjajo, da na referendumu glasujemo ZA novelo zakona o vodah. "Obrazložitve tega ZA slonijo na zamolčanih zakonskih določbah, potvarjanju neke davne zakonodaje in nespoštovanju vsega, kar je uspelo uveljaviti EU in Sloveniji na področju varstva okolja," ob tem sporoča Jerica Mlinarič, prostovoljka za pitno vodo, ki je objavila tudi analizo gradiva (v odebeljenem je zapisano besedilo v zloženki).
VEČJA ZAŠČITA PRIOBALNEGA PASU
V prioblnem pasu bo po novem možna postavitev objektov javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča, čolnarne ipd. Industrijskih objektov na priobalnih zemljiščih pod nobenim pogojem ne bo več mogoče graditi (citirano iz zloženke).
NI RES
V prioblnem pasu bo po novem možna postavitev tudi gostinskih, poslovnih, trgovskih stavb, javnih površin kot so tržnice, igrišča, parkirišča ..., vse to spada med objekte javne rabe, ki so lahko v javni ali zasebni lasti. Liberalizacija zakona je šla še dlje in dopušča gradnjo enostavnih objektov, za katera po Gradbenem zakonu ni potrebno nobeno gradbeno dovoljenje ali prijava gradnje (manjše stavbe z eno etažo za namestitev, nadstrešek za vozila, skladiščne stavbe, ograje ... ). Vsi ti posegi so možni znotraj priobalnega pasu in po novem tudi v sami strugi rek in jezer in to ne le v območju urbanega prostora, temveč tudi v odprtem naravnem okolju.
Gradnja industrijskih objektov na priobalnih zemljiščih pa ni bila možna niti v davnih letih stare Jugoslavije (Zakon o varstvu voda (UL LRS 40/1957,....), kaj šele v Sloveniji, ki je po direktivi EU leta 2002 sprejela Zakon o vodah, ki preprečuje pozidavo vseh priobalnih pasov.
O POSEGIH V PRIOBALNEM PASU BO ODLOČALA STROKA
Z novelo zakona o vodah je odločanje v celoti prepuščeno stroki. Z novelo Zakona se zaostrujejo posegi na priobalna zemljišča in s tem dodatno varuje biodiverziteto ob vodotokih in zdravo pitno vodo (citirano iz zloženke).
NI RES
Z novelo Zakona o vodah se nivo odločanja spušča iz Ministrstva (torej vladnega nivoja) na Direkcijo RS za vode, ki bo v svoji kadrovski zasedbi težko obladovala vse vloge za objekte javne rabe ter za enostavne objekte. Ne gre tudi zanemariti dejstva, da so strokovnjaki na ministrstvu in na direkciji vsi v službi politike in velikokrat pod pritiski svojih nadrejenih. Navsezadnje, so ti isti strokovnjaki oblikovali tudi Novelo zakona o vodi.
Razširjena možnost pozidave priobalnih pasov povečuje tveganje za slabšanje stanja vodnih ekosistemov in s tem biodiverziteto, zlasti zaščitenih vrst, kar predstavlja kršitev Uredbe o Naturi 2000.
VEČJA POPLAVNA VARNOST
Z novelo Zakona o vodah se zvišujejo sredstva za vzdrževanje vodotkov in s tem poplavna varnost (citirano iz zloženke).
NI RES
Z umestitvijo novih in večjih gradenj na vodna in priobalna zemljišča se zmanjšujejo naravne poplavne površine, hkrati pa se povečuje izpostavljenost teh objektov vodni eroziji in poplavam, kar neizogibno vodi v povečano potrebo po protipolavni regulaciji voda in večanju stroškov za vzdrževanju voda.
ZAKLJUČEK
Podnebne spremembe hitreje in veliko bolj dramatične posegajo v naše okolje, kot se nam, v zeleni Sloveniji, dozdeva. Ali imamo pravico ob takih spremembah, znanju in izkušnjah iz preteklosti, posegati v občutljivi priobalni pas s kakršnokoli gradnjo? Pomembno je vedeti, da znaša širina priobalnega pasu znotraj naselij za vodotoke 1. reda (Mura, Drava, Ščavnica, Ledava) 15m, za vodotoke 2.reda (potoki) pa 5m. Bomo rekli da trenutni politiki ali ne našim zanamcem?
NE, ABSOLUTNO NE.
