Odprtje bioplinske elektrarne Organica Jurša 1
Zelena energija za 5.300 prebivalcev
Podjetje Keter Organica, vodilni ponudnik bioplinskih elektrarn v Sloveniji, je v petek 3. junija ob 12. uri, v Središču ob Dravi odprlo vrata svoje 5. bioplinske elektrarne Organica Jurša 1.
Po zaslugi premišljenega razvoja in številnih inovacij, s katerimi so
učinkovito izboljšali in pocenili postopek pridobivanja zelene energije
iz biomase, so v nekaj letih uspeli doseči zavidljiv preboj na domačem
in tujem trgu. Vrhunske bioplinske elektrarne Organica, ki so plod
slovenskega znanja in inovacij, združujejo najnovejše tehnološke
rešitve, in sodijo po mnenju uglednih mednarodnih strokovnjakov v
svetovni vrh. Podjetje je nosilec številnih patentov in je trgu
predstavilo številne novosti. Kombinirana bioplinska elektrarna Organica
za pridobivanje bioplina in bioetanola, postavlja v Evropi in v svetu
nova merila za proizvodnjo energije iz biološko razgradljivih odpadkov.
Po svečani otvoritvi v Središču ob Dravi, so imeli povabljeni gostje in novinarji priložnost spoznati delovanje bioplinske naprave. Neto električna moč te elektrane je 999 kW, toplotna moč pa 1070 kW. Na letni ravni bo tako proizedla 8.200.000 kW neto električne energije in 8.774.00 kW toplotne energije. Surovine, ki jih bo uporabljala za delovanje je lastno pridelana biomasa, biomasa okoliških kmetovalcev in Kmetijskega kombinata Ormož ter gnoj in gnojevka iz neposredne bližine.
Slavnostni govorniki so bili lastnik nove bioplinske elektrarne Organica Jurša 1 – Domen Jurša in župan Središča ob Dravi gospod Jurij Borko, ki je prijazno pozdravil novo pridobitev v občini Središče ob Dravi.
Bioplinske elektrarne so kot energetska rešitev odlična naložba v prihodnost in tega se očitno vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji, ki ima na podeželju za njihovo izgradnjo še veliko potenciala. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje je temeljna usmeritev Evropske unije in naša država pri tem ni izjema. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 6 odstotkov in povečala delež obnovljivih virov v končni rabi električne energije z današnjih 16 odstotkov na 25 odstotkov. Bioplinske elektrarne so pri zagotavljanju obnovljivih virov energije pomemben dejavnik, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene energije (brez izpustov toplogrednih plinov), ob tem pa imajo celo vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo ne pridobivamo le električne in toplotne energije ter izvrstnega organskega gnojila, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in ustvarjamo podlage za višjo kakovost življenja. Z njimi lahko med drugim rešimo tudi vprašanje kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja. Njihovo delovanje v nasprotju z nekaterimi predsodki ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k čistejšemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti.
V podjetju Keter Organica z optimizmom zrejo v prihodnost in že napovedujejo nove podvige na področju načrtovanja in gradnje bioplinskih elektrarn Organica. Največjo rast prihodkov na področju bioplinskih elektrarn si poleg domačega trga obetajo še v državah jugovzhodne Evrope, v Rusiji in Braziliji, kjer so že ustanovili svoje podružnice.
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – TEMELJ TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Obnovljivi viri energije (sončna energija, hidroenergija, vetrna energija, geotermalna energija, biomasa, bioplin) so pomemben vir energije, povečevanje njihovega deleža v proizvodnji energije pa je ena prednostnih nalog tako energetske kot tudi okoljske politike vseh razvitih držav. Obnovljivi viri energije (OVE) so ključni za trajnostni razvoj, saj omogočajo proizvodnjo potrebne energije brez emisij toplogrednih plinov ali pa z neprimerno manjšimi izpusti, kot jih povzroča pridobivanje energije iz fosilnih energentov.
Evropski predpisi o spodbujanju rabe energije iz OVE določajo, da mora vsaka država članica sprejeti Nacionalni akcijski načrt za OVE za obdobje 2010 - 2020. Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE v končni uporabi energije (sedaj je 16-odstoten).
Za Slovenijo je pomembno slediti razvitim državam, ki pri vlaganju v OVE dajejo prednost bioplinu in bioplinskim elektrarnam. Prav s slednjimi je namreč mogoče, ob hkratni učinkoviti rabi energije, izpolnjevati zastavljene cilje in zaveze.
BIOPLIN – PRILOŽNOST IN PRIHODNOST
Bioplin (zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju organskih snovi) je obnovljivi vir energije, ki velja za enega najobetavnejših, najbolj učinkovitih in okolju prijaznih energentov prihodnosti.
Proizvodnja zelene energije iz bioplina pomembno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in k zmanjšanju energetske odvisnosti od fosilnih goriv oziroma uvoženih virov energije, hkrati pa ustvarja podlage za višjo kakovost življenja.
Energija, pridobljena iz bioplina, ponuja vrsto prednosti tako na področju pridobivanja električne in toplotne energije kot tudi na področju gnojenja in ravnanja z biološkimi odpadki.
Prednosti uporabe bioplina:
Bioplin lahko pridobimo skorajda iz vseh organsko razgradljivih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika in vseh organsko razgradljivih snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov. To so:
Bioplinske elektrarne so pri zagotavljanju OVE (bioplina) zelo pomemben dejavnik, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene električne energije, katere delež v skupni proizvodnji energije si prizadevajo povečati vse evropske države.
Med obnovljivimi viri energije so bioplinske elektrarne najzanesljivejši proizvajalec, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene električne energije vse dni v letu in niso odvisne od vremena kot sončne ali hidroeletrarne.
Z bioplinskimi elektrarnami lahko med drugim rešimo vprašanje nenadzorovanega kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju naravnega okolja.
Njihovo delovanje v nasprotju z nekaterimi predsodki ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k bolj čistemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti.
Najpomembnejša funkcija bioplinskih elektrarn je ekološka, saj se za pridobivanje bioplina uporabi večina organskih ostankov in odpadkov, druga lastnost pa je pridobivanje zelene električne energije, ki je za proizvajalca subvencionirana in predstavlja glavni vir dohodka.
Bioplinske elektrarne, ki so večinoma postavljene na podeželju, lahko zagotavljajo lokalno energetsko neodvisnost in prispevajo k razvoju podeželja. Z njihovo pomočjo namreč ne pridobivamo le elektrike, ogrevamo hiše, hleve in rastlinjak ter pridobivamo odlično organsko gnojilo, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in pogoje za gospodarski razcvet.
Prednosti bioplinskih elektrarn:
Vse razvite države Evropske unije že vrsto let spodbujajo gradnjo bioplinskih elektrarn.
V Nemčiji, najbolj razviti državi na področju vlaganj v obnovljive vire, kjer so bioplinske elektrarne glavno gonilo pri oživljanju kmetijstva, imajo že 4200 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 1.600 megavatov, a jih kljub temu nameravajo do konca leta 2020 postaviti še dodatnih 12.000.
Tudi ostale razvite države skušajo slediti najrazvitejšim po pridobljeni energiji iz bioplina. Na Švedskem v bioplin predelajo vse, kar je organskega, bioplin se prodaja tudi kot plin v plinsko omrežje ali kot plin za pogon vlakov, avtobusov in avtomobilov, sosednja Avstrija denimo ima trenutno več kot 400 bioplinskih elektrarn…
Slovenski potencial za proizvodnjo bioplina
V Sloveniji je do nedavnega bilo 9 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 12,7 megavata, ki so oskrbovale približno 40.000 gospodinjstev. Po študiji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (»Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji«), v kateri je izdelanih več scenarijev pridobivanja bioplina, bi po najslabšem možnem scenariju, kjer bi za proizvodnjo biomase namenili le 3 odstotke kmetijskih površin, v Sloveniji lahko postavili za 86 megavatov bioplinskih elektrarn, po najboljšem pa celo za 147 megavatov. Tako bi z električno energijo lahko oskrbovali več kot 319 tisoč gospodinjstev.
Največji kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji imata Pomurska in Podravska regija, sledita ji Osrednjeslovenska, Gorenjska in Savinjska regija. Najmanjši kmetijski potencial je trenutno na področju Zasavske, Koroške in Notranjsko-kraške regije.
BIOPLINSKA ELEKTRARNA ORGANICA JURŠA 1 V ŠTEVILKAH
Zelena energija za 5.300 prebivalcev
NETO ELEKTRIČNA MOČ: 999 kW
TOPLOTNA MOČ: 1070 kW
PROIZVODNJA NA LETNI RAVNI:
Proizvedena količina bioplina: 4.100.000 m3
Neto proizvedena električna energija: 8.200.000 kWh
Proizvedena toplotna energija: 8.774.000 kWh
SUROVINE:
Nastali fermentirani substrat ima izboljšane naslednje lastnosti:
Odprla so se tri nova delovna mesta z lastnikom vred. Posredno pa so priložnost dobili tudi pridelovalci biomase in kmetje.
OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA
ime podjetja: KETER ORGANICA d.o.o.
sedež podjetja: Titova cesta 2a, 2000 Maribor, Slovenija
telefon: +386 (0)2 25 00 999
e-pošta: info@keterorganica.com
spletni naslov: www.keterorganica.com
ustanovitelji: Marjan Kolar, Denis Bolčina, Tom Begovič
organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo
datum registracije: 31. 8. 2009
število zaposlenih: 28
dejavnost / program:
1. družba za pridobivanje električne energije, proizvodnjo, posredništvo, trgovino in storitve
2. projektiranje, prodaja in izgradnja vrhunskih bioplinskih elektrarn Organica
Po svečani otvoritvi v Središču ob Dravi, so imeli povabljeni gostje in novinarji priložnost spoznati delovanje bioplinske naprave. Neto električna moč te elektrane je 999 kW, toplotna moč pa 1070 kW. Na letni ravni bo tako proizedla 8.200.000 kW neto električne energije in 8.774.00 kW toplotne energije. Surovine, ki jih bo uporabljala za delovanje je lastno pridelana biomasa, biomasa okoliških kmetovalcev in Kmetijskega kombinata Ormož ter gnoj in gnojevka iz neposredne bližine.
Slavnostni govorniki so bili lastnik nove bioplinske elektrarne Organica Jurša 1 – Domen Jurša in župan Središča ob Dravi gospod Jurij Borko, ki je prijazno pozdravil novo pridobitev v občini Središče ob Dravi.
Bioplinske elektrarne so kot energetska rešitev odlična naložba v prihodnost in tega se očitno vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji, ki ima na podeželju za njihovo izgradnjo še veliko potenciala. Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje je temeljna usmeritev Evropske unije in naša država pri tem ni izjema. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 6 odstotkov in povečala delež obnovljivih virov v končni rabi električne energije z današnjih 16 odstotkov na 25 odstotkov. Bioplinske elektrarne so pri zagotavljanju obnovljivih virov energije pomemben dejavnik, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene energije (brez izpustov toplogrednih plinov), ob tem pa imajo celo vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo ne pridobivamo le električne in toplotne energije ter izvrstnega organskega gnojila, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in ustvarjamo podlage za višjo kakovost življenja. Z njimi lahko med drugim rešimo tudi vprašanje kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja. Njihovo delovanje v nasprotju z nekaterimi predsodki ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k čistejšemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti.
V podjetju Keter Organica z optimizmom zrejo v prihodnost in že napovedujejo nove podvige na področju načrtovanja in gradnje bioplinskih elektrarn Organica. Največjo rast prihodkov na področju bioplinskih elektrarn si poleg domačega trga obetajo še v državah jugovzhodne Evrope, v Rusiji in Braziliji, kjer so že ustanovili svoje podružnice.
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE – TEMELJ TRAJNOSTNEGA RAZVOJA
Obnovljivi viri energije (sončna energija, hidroenergija, vetrna energija, geotermalna energija, biomasa, bioplin) so pomemben vir energije, povečevanje njihovega deleža v proizvodnji energije pa je ena prednostnih nalog tako energetske kot tudi okoljske politike vseh razvitih držav. Obnovljivi viri energije (OVE) so ključni za trajnostni razvoj, saj omogočajo proizvodnjo potrebne energije brez emisij toplogrednih plinov ali pa z neprimerno manjšimi izpusti, kot jih povzroča pridobivanje energije iz fosilnih energentov.
Evropski predpisi o spodbujanju rabe energije iz OVE določajo, da mora vsaka država članica sprejeti Nacionalni akcijski načrt za OVE za obdobje 2010 - 2020. Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči 25-odstotni delež OVE v končni uporabi energije (sedaj je 16-odstoten).
Za Slovenijo je pomembno slediti razvitim državam, ki pri vlaganju v OVE dajejo prednost bioplinu in bioplinskim elektrarnam. Prav s slednjimi je namreč mogoče, ob hkratni učinkoviti rabi energije, izpolnjevati zastavljene cilje in zaveze.
BIOPLIN – PRILOŽNOST IN PRIHODNOST
Bioplin (zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju organskih snovi) je obnovljivi vir energije, ki velja za enega najobetavnejših, najbolj učinkovitih in okolju prijaznih energentov prihodnosti.
Proizvodnja zelene energije iz bioplina pomembno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in k zmanjšanju energetske odvisnosti od fosilnih goriv oziroma uvoženih virov energije, hkrati pa ustvarja podlage za višjo kakovost življenja.
Energija, pridobljena iz bioplina, ponuja vrsto prednosti tako na področju pridobivanja električne in toplotne energije kot tudi na področju gnojenja in ravnanja z biološkimi odpadki.
Prednosti uporabe bioplina:
- je obnovljivi vir energije,
- zmanjšuje emisije toplogrednih plinov,
- zmanjšuje stroške za energijo,
- povečuje zanesljivost oskrbe z energijo,
- omogoča proizvodnjo električne in toplotne energije neodvisno od letnega časa,
- zmanjšuje neprijetne vonjave
- zmanjšuje onesnaževanje zemlje in talnih voda
- je visokokakovostno gnojilo,
- omogoča zmanjšanje uporabe mineralnih gnojil,
- omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin,
- zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti,
- možnost dodatne energetske dejavnosti omogoča dodaten vir zaslužka …
Bioplin lahko pridobimo skorajda iz vseh organsko razgradljivih materialov, ki vsebujejo zadosten delež ogljika in vseh organsko razgradljivih snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov. To so:
- gnojila (prašičja, goveja, ovčja, kozja, kunčja in perutninska gnojevka in gnoj),
- energetske rastline (koruzna, travna, in žitna silaža, listi pese, sladkorna pesa, sirki),
- rastlinski odpadki (ostanki krme in pridelkov, sveži odkos trave),
- komunalni organski odpadki (gospodinjski odpadki, živalski stranski proizvodi).
Bioplinske elektrarne so pri zagotavljanju OVE (bioplina) zelo pomemben dejavnik, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene električne energije, katere delež v skupni proizvodnji energije si prizadevajo povečati vse evropske države.
Med obnovljivimi viri energije so bioplinske elektrarne najzanesljivejši proizvajalec, saj omogočajo pasovno proizvodnjo zelene električne energije vse dni v letu in niso odvisne od vremena kot sončne ali hidroeletrarne.
Z bioplinskimi elektrarnami lahko med drugim rešimo vprašanje nenadzorovanega kopičenja organskih odpadkov, ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju naravnega okolja.
Njihovo delovanje v nasprotju z nekaterimi predsodki ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k bolj čistemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti.
Najpomembnejša funkcija bioplinskih elektrarn je ekološka, saj se za pridobivanje bioplina uporabi večina organskih ostankov in odpadkov, druga lastnost pa je pridobivanje zelene električne energije, ki je za proizvajalca subvencionirana in predstavlja glavni vir dohodka.
Bioplinske elektrarne, ki so večinoma postavljene na podeželju, lahko zagotavljajo lokalno energetsko neodvisnost in prispevajo k razvoju podeželja. Z njihovo pomočjo namreč ne pridobivamo le elektrike, ogrevamo hiše, hleve in rastlinjak ter pridobivamo odlično organsko gnojilo, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in pogoje za gospodarski razcvet.
Prednosti bioplinskih elektrarn:
- zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, katerih glavni povzročitelj v svetu je živinoreja,
- proizvajajo električno in toplotno energijo neodvisno od letnega časa,
- izkoriščajo organske odpadke in zagotavljajo izvrstno organsko gnojilo,
- zmanjšujejo stroške za energijo,
- prispevajo k razvoju podeželja in lokalni energetski neodvisnosti…
Vse razvite države Evropske unije že vrsto let spodbujajo gradnjo bioplinskih elektrarn.
V Nemčiji, najbolj razviti državi na področju vlaganj v obnovljive vire, kjer so bioplinske elektrarne glavno gonilo pri oživljanju kmetijstva, imajo že 4200 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 1.600 megavatov, a jih kljub temu nameravajo do konca leta 2020 postaviti še dodatnih 12.000.
Tudi ostale razvite države skušajo slediti najrazvitejšim po pridobljeni energiji iz bioplina. Na Švedskem v bioplin predelajo vse, kar je organskega, bioplin se prodaja tudi kot plin v plinsko omrežje ali kot plin za pogon vlakov, avtobusov in avtomobilov, sosednja Avstrija denimo ima trenutno več kot 400 bioplinskih elektrarn…
Slovenski potencial za proizvodnjo bioplina
V Sloveniji je do nedavnega bilo 9 bioplinskih elektrarn s skupno močjo 12,7 megavata, ki so oskrbovale približno 40.000 gospodinjstev. Po študiji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (»Kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji«), v kateri je izdelanih več scenarijev pridobivanja bioplina, bi po najslabšem možnem scenariju, kjer bi za proizvodnjo biomase namenili le 3 odstotke kmetijskih površin, v Sloveniji lahko postavili za 86 megavatov bioplinskih elektrarn, po najboljšem pa celo za 147 megavatov. Tako bi z električno energijo lahko oskrbovali več kot 319 tisoč gospodinjstev.
Največji kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji imata Pomurska in Podravska regija, sledita ji Osrednjeslovenska, Gorenjska in Savinjska regija. Najmanjši kmetijski potencial je trenutno na področju Zasavske, Koroške in Notranjsko-kraške regije.
BIOPLINSKA ELEKTRARNA ORGANICA JURŠA 1 V ŠTEVILKAH
Zelena energija za 5.300 prebivalcev
NETO ELEKTRIČNA MOČ: 999 kW
TOPLOTNA MOČ: 1070 kW
PROIZVODNJA NA LETNI RAVNI:
Proizvedena količina bioplina: 4.100.000 m3
Neto proizvedena električna energija: 8.200.000 kWh
Proizvedena toplotna energija: 8.774.000 kWh
SUROVINE:
- biomasa lastne pridelave in okoliških kmetovalcev ter Kmetijskega kombinata Ormož
- gnoj in gnojevka iz neposredne bližine.
- dva fermentorja z betonsko pohodno ploščo z neto volumnom 5.400 m3
- dva pofermenterja z neto volumnom 5.400m3 z plinohramom
- dva končna zalogovnika za končni substrat z seperatorjem
Nastali fermentirani substrat ima izboljšane naslednje lastnosti:
- dobra homogenost
- ohranja večino hranljivih snovi
- majhna obremenjenost okolja z smradom
- dobre higienske lastnosti- uničuje patogene klice in semenske pleveli
- dostopnost rastlinam zaradi efekta utekočinjanja (se hitro filtrira v tla)
- nobenih ožganin na listih
Odprla so se tri nova delovna mesta z lastnikom vred. Posredno pa so priložnost dobili tudi pridelovalci biomase in kmetje.
OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA
ime podjetja: KETER ORGANICA d.o.o.
sedež podjetja: Titova cesta 2a, 2000 Maribor, Slovenija
telefon: +386 (0)2 25 00 999
e-pošta: info@keterorganica.com
spletni naslov: www.keterorganica.com
ustanovitelji: Marjan Kolar, Denis Bolčina, Tom Begovič
organizacijska oblika: družba z omejeno odgovornostjo
datum registracije: 31. 8. 2009
število zaposlenih: 28
dejavnost / program:
1. družba za pridobivanje električne energije, proizvodnjo, posredništvo, trgovino in storitve
2. projektiranje, prodaja in izgradnja vrhunskih bioplinskih elektrarn Organica
