V Ljutomeru izvedli Simpozij ob 150-letnici ustanovitve čitalnice pri Mali Nedelji

Letos mineva 150 let od ustanovitve čitalnice pri Mali Nedelji - zanjo je zaslužen narodni buditelj Anton Božič, ki je bil že med organizatorji malonedeljske bèsede in tudi član pripravljalnega odbora prvega tabora na slovenskih tleh v Ljutomeru. Malonedeljski dogodek pred 150 leti so na Gimnaziji Franca Miklošiča obeležili v petek, 22. oktobra, s simpozijem, ogledali pa ste si ga lahko tudi v živo. Simpozij si lahko ogledate v priloženih videih.

Na simpoziju so se predstavili avtorji dvanajstih referatov: Marko Jesenšek, Anton Božič, Vlasta Stavbar, Maša Rolih, Vesna Mikolič, Stane Granda, Miran Puconja, Dragan Potočnik, Stanislav Kocutar, Jernej Jakelj, Blanka Bošnjak, Nina Horvat in Franc Čuš. Zbrane so nagovorili tudi ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Zvonko Kustec, v imenu Ministrstva za kulturo poslanec DZ RS, Dejan Kaloh in Olga Karba, županja Občine Ljutomer.

Za ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji (1. april 1871) je zaslužen narodni buditelj Anton Božič, ki je bil že med organizatorji malonedeljske Bèsede (1867), udeležil pa se je (in bil član pripravljalnega odbora) tudi prvega tabora na slovenskih tleh v Ljutomeru (1868) ‒ pri ustanovitvi so sodelovali tudi izobraženci in Božičevi sokrajani, npr. duhovnik Franc Zmazek, Anton Strajnšak, Radoslav Razlag in Alojzij Gregorič, ki je kot dijak že leta 1864 želel ustanoviti knjižnico pri Mali Nedelji. Prostor za čitalnico je brezplačno dal v najem Anton Strajnšak, kmet iz Bučkovcev.

Simpozij Ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji je osredinjen na ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji, čitalniško gibanje v Prlekiji in na znamenite Prleke, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovali narodnoprebudno in državotvorno ter postavljali materinščino na barikade slovenstva. Gre za predstavitev čitalniškega gibanja v Prlekiji v okviru slovenske zgodovine, jezika (novoslovenščina in njena državotvorna vloga), literature (npr. narodnoprebudno obdobje prleške književnosti), pedagogike (čitalnice in njihova vloga v učnem programu) ter z glasbenega (glasbeno delo v čitalnici, zbori, pevske šole, razvoj zborovske glasbe, samospevi...) in gledališkega področja.

Foto: Branko Košti