Društvo za zaščito konj se trudi rešiti hudo zanemarjenega ljutomerskega kasača Maxija

V Društvo za zaščito konj so prejšnji petek pripeljali močno shiranega in zanemarjenega konja Maxa Liona, pasme Ljutomerski kasač, ki je v preteklosti blestel na kasaških dirkah, svoja starejša leta pa je dočakal hudo zanemarjen. "Tako ubog je, da v prikolici ni mogel stati, da je samo ležal in da se je z veliko težavo postavil na tresoče noge ter odkorakal do boksa. Kopita so itak katastrofa, predvidevamo, da ima tudi cushinga, čisto verjetno še hud laminitis, zob menda ni imel še nikoli v življenju urejenih, dlaka pa skriva marsikaj. Ime mu je Maxi Lion in je pasme ljutomerski kasač. Dejansko revež komaj stoji na tresočih nogah, seno mu pa tako paše, da glave iz jasli sploh ne dvigne," so ob tem zapisali pri društvu.

K društvu je močno zanemarjenega 14-letnega konja pripeljal lastnikov sin, mlad ljubljanski podjetnik, ki jim je povedal, da je konj last preminulega očeta in da z njim nimajo kam, zato so ga v društvu sprejeli. Zgodba pa se je pozneje izkazala za izmišljeno, saj je lastnik konja več let zanemarjal, tudi priznal je, da mu deset let ni brusil zob, čeprav bi mu jih moral na vsakih štiri do šest tednov.

"Če me kaj žalosti, me žalosti to, da je ravno pasma ljutomerski kasač ena najbolj izkoriščanih in najmanj vrednih konj pri nas. Čeprav je že iz davnine znan kot izredno deloven in družinski konj, ki je čez teden delal na polju in za vikend tekmoval, je njegova preteklost pozabljena in se ga danes uporablja skoraj izključno samo še za kasaške dirke. Seveda, če je dovolj temperamenten in perspektiven. Vse ostalo se proda za "male pare" za rekreativno jahanje ali konča na krožnikih. Namesto, da bi bili naš ponos, kot je lipicanec, ki se ga promovira po vsem svetu, je to pasma konj, ki se jo niti ne omenja. Niti v člankih, v katerih so navedene avtohtone slovenske pasme," so še zapisali pri društvu.

Za konja so v minulih dneh poskrbeli, kolikor se je dalo. Uredili so mu kopita, saj je na obeh prednjih imel polno abscesov, iz katerih je tekel gnoj. Bolečine v kopitih so vsaj delno popustile in Maxi se je že zaradi tega veliko bolje počutil. S konjem je nekdo iz društva 24 ur na dan, da ga spremlja ves čas, ker je še vedno v smrtni nevarnosti. Konju so namreč morali pomagati tudi na noge, saj mu v nasprotnem primeru ne bi mogli več pomagati. Maxi je na srečo sam vstal "Maxi je vstal. Sam. Potem se je odpravil na sprehod. Sam. Počasi, od konja do konja, se z vsakim nekaj pogovoril in nato zelo počasi odkorakal v svoj boks. Več ur je trajalo, da je opravil, kar se je namenil. Zdaj leži in počiva. Zanj je bil to zelo hud napor, ampak velik uspeh," so ob tem povedali v društvu.

A pred Maxijem je še dolga pot, da bo okreval. Lahko mu pomagamo vsi, saj so stroški njegovega zdravljenja visoki. Lahko pošljete SMS s ključno besedo KONJI5 (za darovanih 5 evrov), uporabniki operaterja A1 pa tudi KONJI10 (za darovanih 10 evrov) na 1919. Donacije društvo sprejema sprejema tudi prek aplikacije paypal na elektronski naslov društva: admin@dzk.si. Pomagate lahko tudi z nakazilom na njihov TRR: SI56 1010 0005 0589 375, koda namena CHAR, namen Maxi.