V zameno za podkupnine izdala nekaj manj kot 14 tisoč zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij
Zdravnika sta z navedenimi kaznivimi dejanji pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Zdravnika sta prejemala podkupnine
Na današnji novinarski konferenci Policijske uprave Maribor in Generalne policijske uprave so predstavili dosedanje ugotovitve kriminalistične preiskave sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije v povezavi z zdravstvom.
Vodja SKP PU Maribor Beno Meglič je predstavil vsebino kriminalistične preiskave na PU Maribor, vodja Oddelka za poslovni in javni sektor na UKP GPU Dragan Obolnar, mag., pa je spregovoril o o delu policije na področju gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor so v tem tednu, s pomočjo kriminalistov iz policijskih uprav Ljubljana, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica, izvedli več zaključnih aktivnosti v zvezi s sumi kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije. Več kot 100 kriminalistov je na podlagi izdanih odredb preiskovalnega sodnika - 93 odredb za skupno 142 preiskav stanovanj, poslovnih prostorov in vozil izvedlo aktivnosti v predkazenskem postopku. Za izvedbo vseh aktivnosti so pristopili do več kot 200 različnih naslovov po Sloveniji. Ob hišnih preiskavah so namreč opravili več kot 100 zasegov različne poslovne in druge dokumentacije, elektronskih naprav in drugih predmetov, poleg tega pa so opravili več kot 150 razgovorov. Na podlagi ugotovitev je bila podana tudi prva kazenska ovadba, z aktivnostmi v predkazenskem postopku pa nadaljujejo.
Včeraj zvečer so oba osumljena s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njiju odredila sodno pridržanje.
Kazenska ovadba je bila podana zoper dva osumljena zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1, ki je storjeno v sostorilstvu, zoper enega osumljenega zaradi kaznivega dejanja Jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1 in zoper 9 osumljenih zaradi kaznivega dejanja Dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1. Predkazenski postopek še poteka zoper 69 oseb, vse pa so osumljene storitve kaznivega dejanja Dajanja podkupnine po 262. členu KZ-1.
Predkazenski postopek usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.
Osumljena zdravnika sta kazniva dejanja izvrševala od leta 2011
"Ugotovili smo, da sta osumljena zdravnika zlorabila svoj uradni položaj s tem, ko sta s kršitvijo različnih predpisov s področja medicine dela, prometa in športa, skupaj, oz. v sostorilstvu, neupravičeno izdajala zdravniška spričevala. Gre za spričevala, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti za svoje zaposlene ali člane organizacij za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določenega dela ali dejavnosti (npr. športne dejavnosti).
Pri tem izpostavljamo, da je prvo-osumljeni zdravnik, ki ima licenco za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa, svojo dejavnost v celoti prepustil drugo-osumljenemu zdravniku, sicer zdravniku splošne medicine, ki ni specialist medicine dela, prometa in športa, čeprav je vedel, da drugo-osumljeni za opravljanje te dejavnosti nima licence zdravniške zbornice in da preventivnih pregledov s področja medicine dela, prometa in športa ne sme opravljati," so pojasnili.
Osumljena zdravnika sta kazniva dejanja izvrševala od leta 2011 na način, da se je eden od storilcev vnaprej dogovoril z zastopniki delodajalcev in športnih društev, da so mu dostavili podatke o zaposlenih delavcih, oz. športnikih, ki jih potrebuje za izdajo zdravniškega spričevala. V nadaljevanju je nato proti plačilu izdal zdravniška spričevala s področja medicine dela, prometa in športa, brez da bi preventivne zdravstvene preglede delavcev oz. športnikov tudi dejansko opravil.
Izključni motiv pri obeh zdravnikih je bil koristoljubje, zaradi katerega sta zdravnika povsem zanemarila svoje poklicno poslanstvo varovanja zdravja ljudi ter potrjevala njihovo zdravstveno sposobnost, brez da bi jih ustrezno pregledala. Denar, ki sta ga na ta način pridobila, sta si storilca medsebojno razdelila.
"Ugotovili smo, da je bilo na tak način od leta 2011, izdanih nekaj manj kot 14.000 zdravniških spričeval za več kot 400 podjetij, oz. organizacij. Predkazenski postopek poteka tudi zoper zastopnike oz. odgovorne osebe podjetij in drugih organizacij, ki so na tak način pridobili zdravniška spričevala in za to tudi plačali osumljenima zdravnikoma.
Z zbranimi obvestili in z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so bili ob zakonsko določenih pogojih odrejeni zaradi prikritega izvrševanja kaznivih dejanj, je bilo med drugim ugotovljeno, da je eden od osumljenih zdravnikov, kot uradna oseba, zlorabil svoj položaj zdravnika tudi s tem, da je v času trajanja epidemije Covid-19 in v času veljavnosti ukrepov za zajezitev okužb z virusom SARS-Cov-2, več osebam, proti plačilu denarne nagrade, neupravičeno izdajal zdravniška potrdila o prebolevnosti virusa COVID-19, čeprav je vedel, da te bolezni osebe niso prebolele. Prav tako je osumljeni zdravnik v zvezi s COVID-19 proti plačilu neupravičeno izdajal potrdila o opravljenih hitrih testih (t.i. HAG testih) in testih PCR. V zvezi s Covid-19 je bilo skupno izdanih 90 različnih potrdil," so še pojasnili na novinarski konferenci.
Osumljena zdravnika sta z navedenimi kaznivimi dejanji pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Za eno izdano zdravniško spričevalo za področje športne dejavnosti sta osumljena zdravnika prejela med 10 in 15 evri, za zdravniško spričevalo v zvezi z zaposlitvijo v podjetjih med 50 in 65 evri, za izdana COVID-19 potrdila pa je en osumljeni zdravnik zahteval od 30 do 40 evrov za eno potrdilo.
Predkazenski postopek še ni zaključen, saj so v hišnih preiskavah in drugih aktivnostih v zadnjih dneh zasegli veliko poslovne dokumentacije, elektronskih naprav in zbrali dodatna obvestila, ki jih je potrebno s ciljem utemeljitve suma še analizirati in preučiti.
Za kaznivo dejanje Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika je predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za kaznivo dejanje Jemanje podkupnine po členu 261 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let in denarna kazen in za kaznivo dejanje Dajanje podkupnine po členu 262 KZ-1 je predpisana zaporna kazen od enega do šestih let in denarna kazen.
Policisti nad nezakonite bližnjice pri izdaji zdravniških potrdil
Preiskovanje težjih oblik gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj je ena temeljnih prioritet policijskega dela, identifikacija pojavnih oblik in področij, kjer so korupcijska tveganja največja, pa je eden od ključnih izzivov slovenske policije.
Med področja s tveganji nedvomno uvrščamo tudi zdravstvo. Zaznavanje korupcijskih kaznivih dejanj je še posebej zahtevno, saj se ta kazniva dejanja izvajajo prikrito, v zaprtem krogu oseb, interes za izvršitev pa imata tako dajalec kot prejemnik podkupnin, oz. daril.
Dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj terja od preiskovalcev veliko mero strokovnosti, proaktivnosti in izkušenj, še posebej pri izvajanju tako zahtevnih operativnih aktivnosti, kot so prikriti preiskovalni ukrepi. Gre za kompleksne, strokovno zahtevne, obsežne in dolgotrajne kriminalistične preiskave.
"Ob predstavljeni kriminalistični preiskavi izpostavljamo, da gre za zavržna ravnanja vseh udeleženih oseb, zlasti pa tistih, ki jim je zaupana tako pomembna skrb, kot je skrb za zdravje. Takšna ravnanja imajo poleg kaznivosti lahko še druge posledice za prejemnike potrdil, delodajalce, druge deležnike in vse tiste, ki se te nevarnosti ne morejo zavedati, vse to pa zaradi lažnih dokazil o izpolnjevanju zdravstvenih pogojev.
Policija v zadnjem obdobju obenem zaznava druge oblike zlorab na področju cepljenja proti nalezljivim boleznim, največkrat gre za različne oblike ponarejanja in uporabe ponarejenih listin - dokazil o prebolevnosti, testiranju in cepljenju.
Poudariti moramo, da naloga policije ni izvajanje inšpekcijskih nadzorov, oz. revidiranje, ter da je kot organ odkrivanja na področju gospodarske kriminalitete zelo odvisna tudi od uspešnosti vseh nadzornih mehanizmov in ugotovitev pristojnih nadzornih organov ter institucij.
Policisti lahko preiskujemo le sume kaznivih dejanj, zato pozivamo vse, ki so jim znani konkretni primeri omenjenih zlorab, da o tem obvestite pristojne organe, v primeru konkretnih kaznivih dejanj pa policijo in državno tožilstvo."
Slovenski policisti bodo tudi v prihodnje, v okviru pristojnosti in ob sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in državnim tožilstvom, ki usmerja tovrstne predkazenske postopke, temu področju in problematiki namenjali dodatno pozornost. Vse zaznane razloge za sum storitve kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, ne glede na to, kdo je oškodovanec ali storilec, pa bodo obravnavali in o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo.
Vse državljane še pozivajo, da zaradi lastnega zdravja in zdravja drugih ne iščejo in ne posegajo po tovrstnih »nezakonitih« bližnjicah, saj gre pri takšnih ravnanjih, ob ogrožanju zdravja in življenja, tudi za izvršitev kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi bo policija ukrepala v skladu s pristojnostmi in izvedla vse potrebno za dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj zoper vse osumljence.
