Pogoj PC za zaposlene v državni upravi je neskladen z ustavo
Ustavno sodišče je presodilo, da je vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj PC (preboleli ali cepljeni), v neskladju z ustavo, saj za to ni ustrezne zakonske podlage.
Ustavno sodišče je presodilo, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi je neskladen z ustavo
Ustavno sodišče je presodilo, da je vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj PC (preboleli ali cepljeni), v neskladju z ustavo, saj za to ni ustrezne zakonske podlage. Izvajanje odloka je sodišče sicer zadržalo že konec septembra.
V nadaljevanju objavljamo celotno poročilo Ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21 - v nadaljevanju Odlok), ki je določal, da morajo zaposleni v organih državne uprave, za opravljanje nalog na delovnem mestu, v prostorih delodajalca ali v prostorih drugega organa državne uprave, izpolnjevati pogoj prebolevnosti ali cepljenja (pogoj PC).
Ugotovilo je, da je šlo za določitev delovnopravnega pogoja za opravljanje dela v državni upravi in zato za položaj, ki je bil v bistvenem primerljiv s položaji, ko je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev. Pravno podlago za urejanje tovrstnega cepljenja pomenita 22. člen v zvezi s 25. členom Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 - v nadaljevanju ZNB), ki urejata različne vrste (obveznih) cepljenj. Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijani ukrep, ki ga je sprejela Vlada z Odlokom za zaposlene v državni upravi, ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji, ki jih za določitev cepljenja zaposlenih določa 22. člen v zvezi s 25. členom ZNB. Zato je odločilo, da je 10.a člen Odloka v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave.
Ustavno sodišče se s to odločbo ni opredelilo do vprašanja, ali bi bil presojani ukrep, če bi bil odrejen na ustrezni zakonski podlagi, ustavno dopusten z vidika načela sorazmernosti in načela enakosti pred zakonom. Odločitev Ustavnega sodišča tako ne pomeni, da je cepljenje zaposlenih kot pogoj za opravljanje določenih dejavnosti ali poklicev nesorazmeren ukrep. Odločitev Ustavnega sodišča pomeni, da bi ta ukrep bilo treba urediti v skladu z zakonom, torej z ZNB, ki za cepljenja določa pravila in postopek.
Ustavno sodišče je opozorilo tudi, da izpodbijana določba 10.a člena Odloka ne omogoča primerjave s pogojem PC, kot je uveden v Avstriji, saj je avstrijski zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je ustvaril izrecno in posebno zakonsko podlago za sprejemanje tovrstnih (PCT in/ali PC) pogojev. Poleg tega je avstrijska ureditev tudi po vsebini bistveno drugačna kot je bila izpodbijana slovenska ureditev. V Avstriji se s pogojem PC omejuje predvsem določeno javno življenje, v Sloveniji pa je bil pogoj PC uveden z ukrepom izvršilne veje oblasti in izključno za dostop do dela, in še to samo za zaposlene v državnih organih.
