Svetovni dan mokrišč: Evropska Amazonka kot primer ohranjanja mokrišč

Mokrišča so, vse od rek do jezer, preko močvirij in lagun, ključnega pomena za preživetje ljudi in narave. Kljub temu smo, glede na Poročilo o stanju planeta, ki ga je objavila WWF, svetovna organizacija za zaščito narave, od leta 1970 izgubili tretjino svetovnih mokrišč, ki izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.

Letošnji Svetovni dan mokrišč s sloganom »Spoštuj, ohranjaj, obnavljaj - imej rad/a« opozarja na pomen mokrišč in poziva voditelje, naj nujno zaščitijo, ohranijo in obnovijo jezera, reke, mokrišča in šotišča. Da lahko končno odpremo vrata naravi prijaznim rešitvam, morajo izkoriščanje, opustošenje in do sedaj uveljavljen način upravljanja z vodami, investiranje v škodljive projekte in neprestana uporaba že uveljavljenih škodljivih praks postati preteklost.

Območje Mure, Drave in Donave razglašeno za prvo 5-državno biosferno območje na svetu

To območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno postalo največje rečno biosferno območje v Evropi.

četrtek, 16. september 2021 ob 08:28

---

"Po vsej naši regiji moramo ohraniti in obnoviti ključne sladkovodne habitate. Lansko leto je bil dosežen velik uspeh, ko je UNESCO razglasil 5-državno biosferno območje Mura-Drava-Donava, t.i. Evropsko Amazonko. Pri razglasitvi smo več kot dve desetletji sodelovali s številnimi partnerskimi organizacijami. Biosferno območje bomo resnično zaščitili takrat, ko bomo opustili netrajnostne prakse in povečali investicije v obnovo sladkovodnih sistemov, ki so pravzaprav kar naši ključni zavezniki v boju proti podnebnim spremembam," poudarja Zoran Mateljak iz WWF Adria.

OZN je razglasila, da se je z letom 2021 začelo Desetletje obnove ekosistemov. Govorimo o globalni pobudi za preprečevanje, zaustavitev in odpravo škodljivih posledic povzročenim ekosistemom zaradi človekovih dejavnostih. Pobuda je hkrati povabilo vsem, da postanemo del generacije, ki obnavlja in dvigne svoj glas za zaščito habitatov, saj nam zagotavljajo vir pitne vode in hrane, hkrati pa predstavljajo podporo dejavnostim, ki so pomembne za rast skupnosti.

Prvi Svetovni dan mokrišč smo obeležili leta 1971 s podpisom Ramsarske konvencije, ki so jo države podpisale v istoimenskem mestu, v Iranu. Takrat je več kot 160 držav podpisalo Konvencijo o varstvu mokrišč mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic. Dan Ramsarske Konvencije obeležujemo od leta 1997, Slovenija pa je ena od držav podpisnic in ima tri mednarodno pomembna mokrišča, ki so območja Natura 2000: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) in Cerkniško jezero (od leta 2006). V Sloveniji mokrišča prekrivajo manj kot pet odstotkov površine.