Podpisali sporazume za dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov ob reki Muri
Investicije dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov ob reki Muri se bo izvedlo na območju občin Ljutomer, Tišina, Črenšovci in Radenci, ki bodo financirane iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
Podpis sporazuma
Dvorec Jeruzalem je bil prizorišče podpisa sporazumov o skupni izvedbi investicij: Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov ob reki Muri, na območju občin Ljutomer, Tišina, Črenšovci in Radenci, ki bodo financirane iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. V imenu Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije Republike Slovenije za vode, je sporazume podpisal direktor Roman Kramer, v imenu Občine Črenšovci županja Vera Markoja, Občine Ljutomer županja mag. Olga Karba, Občine Radenci župan Roman Leljak in Občine Tišina župan Franc Horvat.
»Z veseljem ugotavljam, da smo na Jeruzalemu podpisali prve štiri sporazume za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za pomemben projekt, saj zajema obnovo in novogradnjo skoraj 40 kilometrov nasipov, ob reki Muri, ki bodo povečali poplavno varnosti in ščitili mnoga naselja ter prebivalce pred visokimi vodami reke Mure. Predvsem je pomembno to, da delamo po principu sodelovanja med državo in občinami, saj gre za podpis sporazumov o skupnem izvajanju investicij. Vesel sem, da so po dve županji in župana pomurskih občin kot prvi v Sloveniji pristopili k temu in podpisali te sporazume. Ta skupna investicija, ki je vredna okoli 40 milijonov evrov, se bo tudi že letos pričela fizično realizirati,« je dejal direktor Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer. V prihodnjih dneh se bo pričela urejati dokumentacija. Skrajni rok za izvedbo je leto 2025, vendar, kot poudarja Kramer, bi se lahko na območju reke Mure dela zaključila že prej.
Direkcija Republike Slovenije za vode bo na podlagi sklenjenega sporazuma med drugim pripravila oz. revidirala projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pregledala projektno dokumentacijo, izvedla razpis za izvajalca del in nadzornika ter vodila izvedbo investicije do zaključka, občine pa bodo morale izdelati vso potrebno tehnično in investicijsko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, na osnovi potrjene projektne naloge s strani Direkcije Republike Slovenije za vode, ter pridobiti pravico graditi in pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Direkcija Republike Slovenije za vode bo krila stroške priprave oz. izdelave projektne dokumentacije, stroške izvedbe del in stroške storitev inženirja z nadzorom.
