Sara Žibrat: Zakaj politika potrebuje mlade

Mladi smo nekomplicirani. Nismo obremenjeni s preteklostjo, ni nas strah sprememb, marsikaj nam je jasno. Gledamo dokumentarce o čebelah, razstave o vojnah, beremo tuje in domače medije, spremljamo delo nevladnih organizacij, preboje v znanosti, sprožamo nova gibanja, odkrivamo nove oblike dela. Smo empatični, skrbi nas za naravo, za babice in dedke. Na protestih in pred upravnimi enotami, kjer zbiramo podpise za vodo, se povečini družimo z upokojenci. Oni imajo čas, mi si ga vzamemo. Tisti, ki mislijo, da nimamo dovolj izkušenj, naj pomislijo še enkrat. Potujemo po svetu, spoznavamo druge kulture na izmenjavah, opravljamo sezonska dela, organiziramo dogodke, se zaposlujemo v mednarodnih podjetjih, v službah poleg svojih znanj uporabljamo digitalne in marketinške veščine, po službi se ukvarjamo s športom in aktivizmom. Če se mi je prej zdelo, da je politika prostor le za prekaljene mačke, sem zdaj, mesec dni pred svojim 30. letom, prepričana, da politika potrebuje tudi nas, ki nam je jasno, da imamo le en planet in da moramo držati skupaj.

Od aktivizma do politike

Če bi mi kdo na začetku leta rekel, da bo Sara Žibrat na listi kandidatov za državnozborske volitve, bi ga vprašala po zdravju. Sem anglistka in slovenistka, v mlajših letih pianistka, debaterka, vinopirka, svoje delo imam rada in rada bi ga opravljala v miru, ne da bi morala večji del prostega časa gledati pod prste politikom. Službo v finančnem podjetju sem po štirih letih zamenjala za samostojno pot. Zdaj lahko poleg prevajalstva delam z (resnično) mladimi, se z njimi učim, snemam filme. Zdaj lahko namesto v prestolnici živim doma, kjer imam družino in dolgoletne prijatelje ter odlične priložnosti za rekreacijo in šport. Tu sem vedno čutila podporo ljudi, ki jo želim tudi vračati. In ravno tukaj, doma, sem se povezala z druščino podobnih, ki smo z željo po obuditvi in ozelenitvi ljutomerskega trga oblikovali Iniciativo Plac. A pomanjkanje posluha na lokalni ravni in spremljanje razkroja pravne države v zadnjih dveh letih sta mi dala misliti, da bi se morala aktivirati še na drugačen način. Ko sem prejela različna povabila h kandidaturi za prihajajoče volitve, je bil to nepričakovan izraz zaupanja, zato sem se odločila, da na tem gradim.

Gibanju Svoboda sem se pridružila, ker je programsko usmerjeno v razvoj moderne, podnebno pravične in socialno varne države, ki je pripravljena sodelovati s stroko in prisluhniti ljudem. V gibanju se daje prostor razvijanju alternativnih rešitev, kot so skupnostne sončne elektrarne, stanovanjske zadruge in socialna podjetja, ki jih prakticiramo predvsem mladi, saj razumemo prednosti povezovanja in stremimo k socialni enakopravnosti. V gibanju se prav tako razume naša zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb in zaščitniška drža do Mure, zato bosta tu imeli prednost geotermalna in sončna energija.

Brez ustrezne infrastrukture ni mladih, brez mladih ni napredka

Pomurska statistična regija ima najvišjo stopnjo brezposelnosti. Skoraj tretjina prebivalcev ima dokončano le osnovno šolo, v občinah našega okraja je v povprečju 20 do 35 % manj študentov. Povprečna neto plača je za 7 % nižja od povprečja v Sloveniji. Povprečna starost prebivalcev se dviga hitreje kot v celotni Sloveniji in manko mlajših generacij je en poglavitnih razlogov, zakaj smo v razvojnem zaostanku. Da bomo preprečili beg možganov, moramo zagotoviti ustrezne pogoje za življenje mladih v naši regiji, kar bo koristilo širši družbi in omogočilo dostojno življenje tudi vse večjemu številu upokojenih prebivalcev. H ključni infrastrukturi, ki bi mlade zadržala v Prlekiji, sodijo cenovno dostopna stanovanja, kvalitetno šolstvo, razvita kultura in turizem ter uporaben javni potniški promet.

Najmanj zahtevna naloga, ki nas čaka, je priskrbeti zadostno število stanovanj. To bo izvedljivo z zvišanjem proračunskega financiranja Stanovanjskega sklada in uskladitvijo gradbenih in prostorskih postopkov. Veliko kompleksnejši problem bo mlade zadržati s ponudbo ustreznih in bolje plačanih delovnih mest. Problematiko dolgotrajne brezposelnosti in nizkih plač je namreč potrebno nasloviti že na samem začetku - v procesu izobraževanja. Če želimo izboljšati materialni položaj prebivalstva, je nujno razširiti dostop do kakovostne izobrazbe. Z novimi strokovnimi programi in ustanovitvijo visokošolskega zavoda lahko spodbudimo mlade k nadaljnjemu izobraževanju, s podeljevanjem kadrovskih štipendij v domačih podjetjih pa naslovimo izziv deficitarnih poklicev. Izjemnega pomena so tudi neformalne oblike izobraževanja, a nabor obšolskih dejavnosti, krožkov in delavnic je težko širiti v okolju, kjer ni ustreznega prostora za kulturno-umetniško ustvarjalnost.

Kulturne dediščine ne damo, a mi smo tudi umetniki

Sama sem bila večkrat v vlogi nastopajoče, zato me še toliko bolj razveseli, ko najdem kak dogodek, na katerem se predstavljajo lokalni ustvarjalci. Žal se takšnih dogodkov praviloma ne udeležujem doma. Kulturni domovi se razen ob občinskih praznikih, nastopih učencev, zborov in folklornih skupin prašijo. Kulturnega centra s tradicijo delovanja nimamo, Pomurje pa je tudi edina regija brez kakovostnega kinematografa, ki bi našim otrokom omogočal šolske oglede filmov.

Na glasbeni šoli in ljutomerski gimnaziji razvijamo glasbene, plesne in filmsko-gledališke talente. Prleki odlično ohranjamo in gojimo našo folkloro, a dodatno pozornost moramo nameniti tudi urbani kulturi, če želimo našim talentom omogočiti delovanje v domačem okolju. Pri nas se je interes za alternativo že večkrat izkazal, med drugim z organizacijo festivala elektronske glasbe ob Ivanovem izviru, tradicionalnega Grossmannovega festivala v Ljutomeru in festivala RePannonia v Križevcih. Širša ponudba kulturnih vsebin prinaša dodano vrednost turizmu in gostinski dejavnosti, izboljšuje kakovost izobraževanja in kreira nova delovna mesta. Kultura pa ne sme biti odvisna od časovno omejenih projektov in dvoje festivalov, ampak je za njen razvoj potrebna stabilna klima. To lahko dosežemo z ustanovitvijo in neprekinjenim delovanjem novega centra urbane kulture, ki bo širil javno zanimanje za drugačne vsebine.

Če poskrbimo za mlade, bomo poskrbeli tudi za turiste

Širša ponudba kulturnih vsebin ne koristi le domačinom, ampak tu zadržuje tudi turiste. Naši kraji so turistično zelo privlačni. Občine Razkrižje, Ljutomer, Križevci in Veržej imajo zaradi urejenih rekreacijskih površin, razgibane vinorodne pokrajine, reke Mure, Ivanovega izvira ter termalnih vrelcev odlične pogoje za razvoj zelenega turizma. Najpomembneje je, da te kraje povežemo s kolesarsko mrežo, uvedemo izposojo javnih električnih avtomobilov ter posodobimo urnike za integrirani potniški promet. Urejena prometna infrastruktura bo odlična pridobitev za turiste, a predvsem nujna za mlade, ki v večjih središčih že zdaj namesto nakupa in vzdrževanja avtomobilov raje izberejo souporabo vozil. Nam je namreč že postalo jasno, da uporaba dveh osebnih avtomobilov v gospodinjstvu ni okoljevarstveno in finančno vzdržna.

Ko se bomo začeli zavedati, da smo ravno mladi gonilna sila razvoja, ki ugodno vpliva na vse segmente družbe, in ko bomo v politiki resnično dali prostor mladim, bomo na zmagovalni poti. Mladi smo tisti, ki razvijamo in bomo zlahka posvojili nove prakse kmetovanja, sobivanja, samooskrbnih verig in oblik dela. Čakajo nas spremembe, ki pa jih moramo videti kot priložnost, da si ustvarimo boljše pogoje za življenje, bolj kakovostna delovna mesta in prihodnjim generacijam predamo naravo v boljšem stanju, kakor smo jo našli.

Naročnik oglasa je Gibanje Svoboda