Pridelava bučnega olja vpisana v register nesnovne kulturne dediščine
Dejavnost je najbolj razširjena v oljarnah na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je bučno olje značilna sestavina kulinarike.
Pridelava bučnega olja v Oljarni Središče ob Dravi
V register nesnovne kulturne dediščine je odslej vpisana tudi pridelava bučnega olja. Dejavnost je najbolj razširjena v oljarnah na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je bučno olje značilna sestavina kulinarike. Register nesnovne kulturne dediščine vodi ministrstvo, predloge za vpis pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, koordinator varstva nesnovne dediščine.
Bučno olje pridobivajo iz pešk oljnih buč - zmeljejo jih, zmešajo z vodo in soljo, pražijo in iz pridobljene kaše stiskajo olje. Bučno olje je pomemben del kulinarične tradicije na Štajerskem in v Prekmurju ter delu Koroške. V preteklosti je bilo bučno olje bolj dodatek jedem, v sodobnosti pa se je njegova uporaba razširila, zato je postalo cenjen in iskan regionalni izdelek. Rabo in pridelavo bučnega olja povezujejo s turizmom, promocijo in trženjem turističnih krajev v severovzhodni Sloveniji, kjer nastajajo novi proizvodi z bučnim oljem. Znanje o pridobivanju bučnega olja kot delu kulturne dediščine Štajerske in Prekmurja je pomembno za razumevanje lokalne in regionalne identitete. Prebivalci Štajerske in Prekmurja ga razumejo kot pomemben znak svoje kulture in tradicije, ki jih loči od drugih regij. Nekoč manj cenjena sestavina vsakodnevnih jedi in živilo revnejšega kmečkega prebivalstva sta v novejšem času postala pomemben del gospodarskega razvoja severovzhodne Slovenije, kjer je tudi pomemben del regionalne identitete.
V register je bilo sicer vpisanih pet novih enot, poleg pridelave bučnega olja še priprava mlinčevk, vezenje po štetih nitih, vezenje po narisku in izdelovanje suhorskih pirhov.
