Ingoličev popoldan kot primer negovanja bralne in ljubiteljske kulture ter vseživljenjskega učenja

Knjižnica Ormož je tudi letos organizirala dogodek, posvečen kulturi, učenju in promociji bralne kulture. V sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območno izpostavo Ormož, so člani bralnih klubov pripravili Ingoličev popoldan, ki so ga z inovativnim zborovskim petjem popestrile članice Ženskega pevskega zbora Okarina.

Tedni ljubiteljske kulture vsako leto opozarjajo na pomen in kakovost ljubiteljske kulture v Sloveniji, ki je množična, raznolika, izjemno kakovostna in dobro organizirana. Nekako istočasno poteka tudi pomembna in najvidnejša promocijska manifestacija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, Tedni vseživljenjskega učenja, ki opozarjajo na vseprisotnost, pa tudi pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih v svojem življenju prevzemamo - kot posamezniki, člani družine, različnih kolektivov in drugih skupnosti.

Na področje vseživljenjskega učenja odraslih, ki ga v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož razvijamo v obliki študijskih krožkov, sodi tudi razvijanje bralne kulture v okviru bralnih klubov. Taka oblika neformalnega učenja v manjših skupinah nudi možnosti za spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti, demokratične menjave znanj in izkušenj, spodbuja intelektualno rast ter razvoj osebnosti. Branje, druženje in pogovarjanje pozitivno vplivajo na počutje, zadovoljstvo, intelektualno kondicijo in ustvarjalnost. Zakaj torej ne bi brali in se o tem pogovarjali?

V knjižnici delujejo trije bralni klubi. Bralni klub v Ormožu vodi Marijana Korotaj, Bralni klub v Središču ob Dravi, ki nosi ime Dravulice, vodi Zdenka B. Slavič, Bralni klub Sveti Tomaž pa vodi Zlatka Majcen. Študijske krožke sofinancira Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport - Andragoški center Slovenije. Člani bralnih klubov se skupaj in sproti odločajo, kaj bodo brali, katere teme raziskovali, o čem se bodo pogovarjali in kaj zanimivega bodo počeli. Po lanskoletnem dobro sprejetem Jurčičevem popoldnevu so se bralni klubi odločili, da tudi tokrat pozornost posvetijo slovenskemu avtorju, ki so ga spoznali in brali v času osnovnega in srednjega šolanja, potem so pa bralci v množici sodobno izdanih knjig nanj morda malo pozabili. Izbrali so Antona Ingoliča (1907-1992) ter predstavili življenje in delo pisatelja, profesorja in urednika, ki velja za začetnika popularnega pisateljevanja pri nas. Z več kot sedemdesetimi deli, med katerimi bralci najbolj cenijo ustvarjanje za mladino, se je znal prilagoditi okusu bralcev, a tudi ohranjati primerno literarno kakovost. S svojimi deli je v slovensko literaturo umestil svet med Pohorjem in Halozami ter nekoliko tudi Prlekijo. Zanimali so ga t. i. mali ljudje (kmetje, hlapci, dekle in delavci, otroci in mladi) ter njihov položaj v družbi. Književna dela pripovedujejo večinoma o revščini in drugih življenjskih nesrečah. O vsem tem je pa pisal realistično, objektivno, hkrati pa tudi analitično.

Naj nam bodo v navdih vsi, ki svoj čas, energijo in talent namenjajo kulturi in nenehnemu vseživljenjskemu učenju ter tako bogatijo sebe in družbo.

Marijana Korotaj
Foto: Arhiv Knjižnice Ormož