Z »živimi knjigami« v Rusijo, Ukrajino in Makedonijo

Občina Ormož praznuje. Praznovanju občinskega praznika in slovenskih dnevov knjige se je pridružila tudi Knjižnica Ormož, ki je v nedeljo, 12. junija, odprla svoja vrata obiskovalcem, povabila v čudovit ambient knjižnične letne terase in po metodi žive knjižnice razbijala predsodke.

Pojmi, kot so netolerantnost, ksenofobija, diskriminacija, ki obstajajo - pa če to želimo priznati ali ne - tudi v našem okolju, nam niso v ponos. Knjižnice, predvsem žive, zato vse pogosteje prevzemamo vlogo učiteljic - na takšen ali drugačen način. Skozi literaturo, knjižnične dogodke ali naše lastne izkušnje.

Papir ti približa zgodbo. Pogovor - osebo. Človeka. Ki se ga je pred tem morda označilo le z enobesedno oznako, s katero se ga skuša definirati, mu določiti okvir. Dati v predalček, v katere razvrščamo ljudi v naših življenjih. Priseljenec. Begunec. Tujec.

Koncept žive knjižnice, ki sicer izhaja iz Danske, smo v ormoški knjižnici prvič preizkusili že ob lanskoletnem praznovanju slovenskih dnevov knjige, ko sta kot prvi t. i. živi knjigi nastopila nekdanji kriminalist Stanko Ivanuša in rejnica Božena Tot. Letos smo se pa po zgodbe, ki nam odpirajo svet in zbližujejo ljudi, ne glede na narodnost, jezik ali prepričanja, odpravili čez meje. Svoje življenjske poti so z obiskovalci nedeljskega dopoldneva na knjižničnem vrtu delile Senada Škrijer iz Makedonije, Tanja Štamol iz Rusije in Anna Klymenko iz Ukrajine.

Sam koncept žive knjižnice je preprost: obiskovalec si ob obisku knjižnice izbere 'knjigo', katero želi pobliže spoznati, ter z njo preživi naslednjih 15 ali 20 minut v pogovoru iz oči v oči. A kaj vprašati 'knjigo', ki jo lahko pogledate v oči in je pripravljena odgovoriti tudi na tista nelahka, zelo osebna vprašanja? S katero se lahko zapletete v diskusijo, se z njenimi izkušnjami poistovetite, spoznate njene vrednote, sanje, sopotnike na njeni poti ...

Živa knjižnica ponuja izkušnjo spoznavanja, ozaveščanja, zbliževanja in zmanjševanja predsodkov. Letošnje 'žive knjige' so pokazale zvrhano mero poguma, tudi s svojo pripravljenostjo izpostaviti se, razgaliti se pred neznanci in se soočiti z jezikovnimi pregradami. Obiskovalci pa doživeli pristen osebni stik, ki so ga v zadnjih dveh letih mnogi še kako močno pogrešali, in za marsikoga so se že po nekaj minutah pogovora oznake spremenile v osebe. Znance, morda nekega dne celo prijatelje.

Zraven pogovora z 'živimi knjigami' je knjižnica na ta dan bralcem ponudila, da preberejo stavek iz knjig, za katere je na policah zmanjkalo prostora, in jih odnesejo s sabo domov, novim bralcem, ki so se v knjižnico šele vpisali, pa podarila letno članarino. Otroci so rade volje posegli po igračah, pripravljenih zanje, in se poigrali na prostem. Živahen nedeljski dopoldan je začinil namizni tenis, ki je razgibal kar vse generacije obiskovalcev, na nedeljo pa niso počivale niti čebele, za katere je v kotu knjižničnega vrta poskrbel čebelar Jože Brumen.

Ne sodi knjige po platnicah, je slogan, ki dobro povzame bistvo in namen žive knjižnice. Številni obiskovalci, ki so se ob tej priložnosti podali v knjižnico, ga je prepoznalo in ponotranjilo; svojo zagotovo pozitivno izkušnjo bodo pa nedvomno prenesli tudi na druge. K strpnosti, razumevanju in življenju s čim manj predsodki pa bomo na Ormoškem knjižničarji z živimi knjigami nagovarjali tudi v prihodnjih letih. Vse ljubitelje branja pa seveda vabimo v naše knjižnice, kjer vas - ne bomo sodili po platnicah.

Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Ormož