Tako so ograjo na Gibini leta 2015 postavljali
»Odstranitev ograje na meji, hitri in učinkoviti azilni postopki za vse, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, spoštovanje človekovih pravic je ena od prednostnih nalog vlade, ki izhaja tudi iz koalicijske pogodbe,« je na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma dejala ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar.
V Ministrstvu za notranje zadeve so pripravili načrt odstranjevanja ograje na meji. Vlada se je z načrtom tudi seznanila in sprejela sklep, da se na meji s Hrvaško začne postopek odstranjevanja žice. »Ograja na slovensko-hrvaški meji je bila postavljena kot začasni instrument. Nesprejemljivo je, da bi postala trajen element mejne politike v običajnih migracijskih razmerah. S tem bi namreč sporočili družbi, da so migracije krizne same po sebi, kar je napačna predpostavka. Migracije so del sodobnih družb, njena stalnica v sodobnosti in v preteklosti. Pri tem pa je izhodišče vlade in Ministrstva za notranje zadeve zavzemanje za varne poti migrantov in za varne meje za državljane, migrante in lokalne prebivalce,« je poudarila ministrica.
Odstranjevanje bo izvedla Slovenska vojska, Policija pa bo po odstranitvi zagotavljala varovanje državne meje. Policija bo z nadzorom območij, ki pomenijo povečano tveganje za nedovoljene migracije, partnerskim sodelovanjem z drugimi državnimi organi ter lokalno skupnostjo, mednarodnim sodelovanjem, razvijanjem novih doktrin in tehnične opreme za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij zagotavljala ustrezno raven varnosti obmejnemu prebivalstvu, prebivalstvu v notranjosti države oziroma Evropske unije.
V povezanem članku si lahko ogledate, kako so žičnato ograjo na Gibini postavljali novembra 2015, kjer so nato pozneje postavili panelno ograjo.
V nadaljevanju je ministrica predstavila smer delovanja ministrstva in vlade na področju migracij v prihodnje. »Najučinkovitejša politika na področju migracij je zagotavljanje zakonitih in s tem varnih in urejenih migracij. Pristop vlade sledi temu načelu, ki v temelju pomeni zmanjševanje tveganj za vse - za državljane Slovenije, lokalne prebivalce in ljudi na migrantskih poteh,« je poudarila ministrica in nadaljevala: »Tako smo se na mojo pobudo včeraj tudi sestali s predstavniki državnih organov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter civilne družbe, ki delujejo na področju migracij. Vesela sem bila njihovega konstruktivnega odziva, saj si vsi delimo isti cilj - to je priprava celovite migracijske strategije, v kateri bodo ključna vodila solidarnost, vključevanje in spoštovanje človekovih pravic.«
Varna, solidarna in vključujoča družba bo ime in vodilo tega posvetovalnega telesa, katerega delo bo temeljilo na treh stebrih - dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje. V posameznih podskupinah se bodo zavzemali za varnejše migracijske poti, učinkovitejše postopke za pridobivanje dovoljenj za prebivanje in olajšanje pogojev za mednarodno zaščito. Pomemben del je tudi transparentno komuniciranje z različnimi javnostmi, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom ter raziskovanje.
»Sodelujoči na včerajšnjem sestanku posvetovalnega telesa smo se strinjali, da tak partnerski dialog in diskusija pomenita upanje in veliko pričakovanje - na obeh straneh - za stabilno in konsistentno migracijsko politiko, ki naslavlja vse in širi polje svobode, demokracije in človekovih pravic,« je zaključila ministrica mag. Tatjana Bobnar.