Ponovni predlogi o ukinjanju dežurnih ambulant. Tudi v Ljutomeru, kjer pa bodo storili vse, da do tega ne pride.
Po novem sistemu naj bi dežurnega zdravnika izgubilo kar 28 občin, med njimi tudi Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona... V ZD Ljutomer so nam zatrdili, da bodo storili vse, da ohranijo neprekinjeno zdravniško oskrbo v Ljutomeru tudi naprej.
Zgradbo NMP Ljutomer so lani v celoti prenovili in nadgradili
V uredništvo smo pred dnevi prejeli anonimno pismo zaposlene v zdravstvu, ki je zaskrbljena glede nameravane reorganizacije nujne medicinske pomoči (NMP), katere predlog pripravlja delovna skupina na Ministrstvu za zdravje. Po novem sistemu naj bi dežurnega zdravnika izgubilo kar 28 občin, med njimi tudi Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona in Lenart.
Minister za zdravje je spremembe napovedal za začetek leta 2023. "V grobem gre za to, da želi zmanjšati število mest, kjer imajo sedaj ljudje 24 urni dostop do dežurnega zdravnika - nujne medicinske pomoči. Trenutno je v Sloveniji dobrih 50 dežurnih mest, ki delujejo vse dni v tednu tudi v nočnem času in med vikendi in kjer lahko ljudje v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja poiščejo pomoč. Zdravniki iz teh dežurnih mest opravljajo delo v ambulanti nujne medicinske pomoči, sprejemajo klice za posvete v času dežurstva, prav tako se odzovejo na klic 112 in z reševalnim vozilom izvozijo na teren, kjer nudijo nujno oskrbo bolnikom ali poškodovancem," piše v anonimnem pismu.
Trenutno imamo v Sloveniji neprekinjeno odprtih kar 54 lokacij, na katerih se izvaja NMP na terenu in v ambulantah. V dnevnem času je teh lokacij 63.
»Akutne ambulante« le med 7. in 20. uro
Kot je razvidno iz predloga celostne prenove sistema NMP, ki ga je pripravila delovna skupina, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen, pa naj bi spremembam botrovalo predvsem pomanjkanje družinskih in urgentnih zdravnikov in želja po zmanjšanju stroškov.
Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene, posamezniki pa bi morali od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.
Kaj to pomeni za prebivalce?
Iz predloga delovne skupine je torej razvidno, da bi urgentno ambulanto izgubil tudi ZD Ljutomer - naj ob tem spomnimo, da so v Ljutomeru šele pred enim letom v celoti prenovili in nadgradili novo stavbo NMP. To torej pomeni, da bi Ljutomerčani ponoči nujno medicinsko pomoč prejeli le v SB Murska Sobota, ZD Murska Sobota ali ZD Lendava, ki naj bi prejel status satelitskega urgentnega centra (SUC). Pacienti iz Ormoža pa bi recimo morali na Ptuj oz. v Slovensko Bistrico, kjer je predviden SUC.
Brez urgentne ambulante naj bi ostale občine: Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart, Slovenske Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.
Nujna pomoč bi prišla pozneje, za manj nujna stanja bi morali v bolj oddaljene kraje
"Z ukinitvijo urgentnih mest bodo številni prikrajšani za oskrbo v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja. Če bodo poklicali številko 112, bodo sicer oskrbljeni, vendar bo prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz bolj oddaljenega kraja, kjer bo po novem sistemu vzpostavljen Urgentni center (UC) ali satelitski urgentni center (SUC). Pomoč bo tako prišla kasneje, kar seveda vodi v bistveno slabše rezultate zdravljenja ali v resnično nujnih primerih (npr. srčni zastoj, kjer vsaka minuta, ko bolnik ne prejme primerne oskrbe, zmanjša možnost preživetja za 10%) celo do razlike med preživetjem in smrtjo," piše v anonimnem dopisu, ki smo ga prejeli. Pri tem opozarja, da se bodo morali pacienti, ki bodo potrebovali pomoč zaradi manj nujnih stanj, kot so angina, bolečina v prsnem košu, pljučnica in podobno, namesto v lokalni zdravstveni dom peljati v oddaljeni UC ali SUC, kjer bo edino mesto 24-urne oskrbe. "Seveda se bo kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest gneča na že obstoječih urgencah še dodatno povečala, pacienti bodo čakali na obravnavo še dlje kot do sedaj," še opozarja zaposlena v zdravstvu, ki želi ostati anonimna.
Kot še navaja, "ministrstvo to upravičuje predvsem z nižjimi stroški in manjšimi obremenitvami družinskih zdravnikov, ki opravljajo del dežurne službe (vanjo se sicer vključujejo tudi drugi profili zdravnikov, predvsem urgentni zdravniki), vendar to gotovo ne odtehta vseh slabosti, ki jih nov sistem prinaša. Prav tako dežurni zdravnik pregleda v dežurstvu precej pacientov, ki ob trenutnih razmerah ne uspejo v doglednem času priti na pregled k osebnemu zdravniku bodisi osebnega zdravnika sploh nimajo. Tudi ti pacienti, ki sicer nimajo vedno potrebe po nujni medicinski pomoči, bodo odslej še težje prišli do zdravstvenih storitev."
Pred sedmimi leti že podobni načrti
Podobne spremembe so se poskušale uvesti že leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, vendar takrat projekta zaradi upora lokalnih skupnostih niso uspeli izpeljati. Takrat se je tudi v praksi izkazalo, ob hujši prometni nesreči v Žerovincih, kako pomembno je obdržati reševalne službe z zdravnikom v Ormožu in Ljutomeru. Tudi tokrat pa se je pri velikem delu javnosti takoj po teh govoricah, pojavilo močno nasprotovanje navedenim spremembam.
Na Ministrstvu za zdravje so sicer potrdili, da pripravljajo reorganizacijo NMP. "Ker je reorganizacija še v fazi usklajevanja, je v tem trenutku preuranjeno govoriti o kakršnih koli spremembah. Javnost bo o vsem obveščena pravočasno," so bili kratki in jedrnati, tako da zaenkrat vseh navedb o tem, kje in kako bi po novem bila dostopna tovrstna pomoč, še ni mogoče potrditi.
V Ljutomeru v stiku s poslanko, več bo znanega v prihodnjih dneh
Direktor ZD Ljutomer, Boštjan Pihlar, nam je ob tem zatrdil, da bodo storili vse, da ohranijo neprekinjeno zdravniško oskrbo v Ljutomeru tudi naprej, a uradno o takih namerah, ki so zaokrožile v medijih, v ZD-ju še niso bili obveščeni. Povedal nam je, da so takoj, ko so se ti zapisi pojavili, stopili v stik z ministrstvom, tudi s pomočjo ljutomerske poslanke Sare Žibrat in dobili zagotovila, da se bodo te zadeve še usklajevale in da to, kar je prišlo v medije, še zdaleč ni dokončno izdelan predlog oz. sploh ni uraden predlog.
"Osebno smatram, da se vlada, če res razmišlja v tej smeri, ne loteva reševanja zdravstvenega sistema na pravilen način oz. na pravilnem mestu. Zapirati in ukinjati nekaj, kar še v bistvu edino v zdravstvu funkcionira, je nesmiselno. Predvsem pa tam, kjer je res za to dobro poskrbljeno. Še posebej lahko to zatrdim za ZD Ljutomer, kjer smo v ZD skupaj z lokalno skupnostjo v preteklih letih vlagali tako v kader kot tudi v infrastrukturo, vse z namenom, da bi zagotovili pogoje za to, da bodo naši prebivalci imeli kvalitetno in neprekinjeno zdravstveno oskrbo," nam je ob tem povedal direktor in dodal: "Imamo nove sodobne objekte, imamo zdravniški kader, imamo tudi v ozadju že dve specializantki in dva štipendista družinske medicine, ki se želijo vsi vključevati tudi v urgentno dejavnost, imamo profesionalno in usposobljeno ekipo reševalcev in vlada bo prav gotovo morala prisluhniti tudi tem argumentom." Direktor še nam je zatrdil, da bodo v nasprotnem primeru naredili vse, da do tega ne pride, četudi s pomočjo lokalne skupnosti oz. občin, ki pa so že dvignile glas in pa preko skupnosti občin že napovedale, da tega ne bodo dopustile.
V ZD Ljutomer imajo v tem prihajajočem tednu že dogovorjen sestanek na ministrstvu, kjer se nadejajo tudi bolj uradnih informacij o namerah glede reorganizacije. Več nam bodo sporočili, ko bo znanega več in ko bodo zadeve dejansko uradne.
