Bravo Slovenci
Orfej navdušil v Srbiji
Komorni zbor Orfej
Pevke in pevci ljutomerskega Komornega zbora Orfej to poletje nismo veliko počivali. Potem, ko smo se po vrnitvi z gostovanja v Franciji razšli šele ob koncu julija, smo že sredi avgusta pričeli s pripravami na jesenske projekte.
Največji del poletnih vaj smo posvetili študiju programa za gostovanje v
Srbiji. Pripravljali smo se za nastop na festivalu "46. Mokranjčevi
dani" v Negotinu. Že povabilo na ta festival, ki hkrati velja za eno
zahtevnejših zborovskih tekmovanj v Srbiji, je udeležencem v veliko
čast. Festivalu, ki nosi ime slovitega srbskega skladatelja Stevana
Stojanovića Mokranjca, posvečajo v Srbiji izjemno pozornost.
Organizatorji v goste vsako leto povabijo vrhunske glasbenike.
Festivalsko dogajanje poleg nacionalne srbske televizijske hiše
spremljajo tudi številni drugi mediji.
T-dm. T-dm, t-dm. T-dm. T-dm, t-dm, t-dm … so se oglašala kolesa avtobusa, ko smo v četrtkovem jutru, po pogosto precej utrujeni avtocesti bratstva in enotnosti, drveli proti Srbiji. Mnogi, predvsem mlajši pevci prvič. Ti so se med potjo v mislih verjetno ukvarjali z zgodbami iz pripovedovanj svojih staršev in starih staršev. Nam, malce starejšim, so misli uhajale med spomine na našo nekdanjo skupno državo.
Po prihodu v Negotin in namestitvi v skromnem hotelu, so bile naše misli usmerjene le še k petkovemu tekmovalnemu nastopu. Tekmovanje zborov ali "natpevavanje horova", kot ga imenujejo, predstavlja enega vrhuncev festivala. Letos so na njem sodelovali zbori iz Srbije, Belorusije, Makedonije in Slovenije.
Petek. Dan "D". Nemir v garderobah. Vsi zbori so pripravljeni na svoj nastop. Svečano opravljeni, v koncertnih oblekah. Morda pa bo tudi naš Orfej kdaj uspel zbrati toliko sredstev, da ne bomo sam zveneli, ampak tudi izgledali kot pravi zbor.
Že je na vrsti četrti zbor v konkurenci: slovenski Komorni zbor Orfej iz Ljutomera. Hvalabogu, da imamo Orfejevci za seboj že številne nastope in tekmovanja. Tako nas niso zmedle niti številne kamere, niti slepeči reflektorji. Ne glede na peklensko vročino v polni dvorani, smo dali vse od sebe. In kmalu dobili prvo nagrado za naše potenje. Po srbski "Njest svjat" so se iz občinstva utrgali prvi vzkliki "bravo". Če ne prej, smo takrat vsi vedeli, da smo na pravi poti. Po odpetih vseh šestih pesmih, kar je trajalo slabih dvajset minut, smo izčrpani in prepoteni izmenjevali vtise v zaodrju. S svojim nastopom smo bili zadovoljni. Seveda, vedno se da še boljše. A glede na razmere … Ja, lahko smo zadovoljni z opravljenim. Pomembno je, da je občinstvo začutilo našo glasbo, da smo jih navdušili. To je vredno največ. Vse ostalo je odvisno od žirije, številk, ...
V odmoru med tekmovalnim nastopom in razglasitvijo rezultatov so čestitke kar deževale. Pogosto so, če ne drugače, med vrsticami, izražale tudi prepričanost v našo zmago. Čisto odkrito pa navdušenje nad našim nastopom, sploh nad prepričljivostjo izvedbe Mokranjčeve "Njest svjat" in nad izjemno tehtno izbranim tekmovalnim programom.
Razglasitev rezultatov. Od tistega z najmanj, do tistega z največ prejetimi točkami. Živčno se prestopamo. Kdor ne grize nohtov, ni Sloven'c! Ime našega zbora bi radi slišali čim pozneje. Že smo pri tretjem mestu. To je dobro. Kaj dobro, odlično! Torej smo med prvimi tremi. Jaaaaaaaaa! Drugo mesto … 92,66 točke. Komorni zbor Orfej Ljutomer, Slovenija! V dvorani so se razlegali oglušujoči akordi, sestavljeni iz kričanja, cviljenja, vreščanja, žvižgov, aplavza, … Tretjeuvrščeni zbor je prejel 84 točke, torej smo prejeli skoraj devet točk več! A razglasitev rezultatov se nadaljuje. Sprva nas dejstvo, da smo zaradi slabih sedmih desetink točke prepustili zmago beloruskemu zboru, ohladi. A potem, ko začnemo prejemati pohvale za naš izjemni nastop, se v nas vrneta zadovoljstvo in sreča. Čestitamo zmagovalnemu zboru, našim prijateljem iz Minska. Zbor, takrat še pod imenom Anima Una, smo namreč leta 2007 gostili v Ljutomeru.
Med prejemanjem čestitk in neštetimi stiski rok nas je presenetilo, koliko Slovencev oz. njihovih potomcev živi v tistem delu Srbije. Tudi nekaj tam živečih Prlekov nas je želelo objeti in nam sporočiti, da so ponosni na nas. Čestitata nam tudi gospod Milan Predan iz slovenskega veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu in njegova soproga.
Naše bivanje v Srbiji je dan po tekmovanju postalo veliko mirnejše, vzdušje pa bolj sproščeno. Po krajšem jutranjem zdravljenju posledic praznovanja in s tem povezane prečute noči, smo se odpeljali v Knjaževac, kjer nas je čakal samostojni koncert v tamkajšnjem Domu kulture. In tudi tam smo doživeli, kar nas je spremljalo ves čas gostovanja v Srbiji: izjemna pozornost in iskrena gostoljubnost domačinov.
Med številnimi srečanji z ljudmi v Srbiji smo doživeli veliko lepega. Ne, Srbov politika in neizprosnost zadnjih let nista spremenila. Ko smo odgovarjali na vprašanje, od kod smo, so potem, ko smo odgovorili, da iz Slovenije, svoje navdušenje nad tem najpogosteje izrazili z besedami "Bravo, Slovenci!" Tudi zato Orfej ni bil zadnjič na turneji v Srbiji.
Vtise z gostovanja Komornega zbora Orfej Ljutomer v Srbiji sva povzela Bojan Ferenc in Smiljan Pintarič
T-dm. T-dm, t-dm. T-dm. T-dm, t-dm, t-dm … so se oglašala kolesa avtobusa, ko smo v četrtkovem jutru, po pogosto precej utrujeni avtocesti bratstva in enotnosti, drveli proti Srbiji. Mnogi, predvsem mlajši pevci prvič. Ti so se med potjo v mislih verjetno ukvarjali z zgodbami iz pripovedovanj svojih staršev in starih staršev. Nam, malce starejšim, so misli uhajale med spomine na našo nekdanjo skupno državo.
Po prihodu v Negotin in namestitvi v skromnem hotelu, so bile naše misli usmerjene le še k petkovemu tekmovalnemu nastopu. Tekmovanje zborov ali "natpevavanje horova", kot ga imenujejo, predstavlja enega vrhuncev festivala. Letos so na njem sodelovali zbori iz Srbije, Belorusije, Makedonije in Slovenije.
Petek. Dan "D". Nemir v garderobah. Vsi zbori so pripravljeni na svoj nastop. Svečano opravljeni, v koncertnih oblekah. Morda pa bo tudi naš Orfej kdaj uspel zbrati toliko sredstev, da ne bomo sam zveneli, ampak tudi izgledali kot pravi zbor.
Že je na vrsti četrti zbor v konkurenci: slovenski Komorni zbor Orfej iz Ljutomera. Hvalabogu, da imamo Orfejevci za seboj že številne nastope in tekmovanja. Tako nas niso zmedle niti številne kamere, niti slepeči reflektorji. Ne glede na peklensko vročino v polni dvorani, smo dali vse od sebe. In kmalu dobili prvo nagrado za naše potenje. Po srbski "Njest svjat" so se iz občinstva utrgali prvi vzkliki "bravo". Če ne prej, smo takrat vsi vedeli, da smo na pravi poti. Po odpetih vseh šestih pesmih, kar je trajalo slabih dvajset minut, smo izčrpani in prepoteni izmenjevali vtise v zaodrju. S svojim nastopom smo bili zadovoljni. Seveda, vedno se da še boljše. A glede na razmere … Ja, lahko smo zadovoljni z opravljenim. Pomembno je, da je občinstvo začutilo našo glasbo, da smo jih navdušili. To je vredno največ. Vse ostalo je odvisno od žirije, številk, ...
V odmoru med tekmovalnim nastopom in razglasitvijo rezultatov so čestitke kar deževale. Pogosto so, če ne drugače, med vrsticami, izražale tudi prepričanost v našo zmago. Čisto odkrito pa navdušenje nad našim nastopom, sploh nad prepričljivostjo izvedbe Mokranjčeve "Njest svjat" in nad izjemno tehtno izbranim tekmovalnim programom.
Razglasitev rezultatov. Od tistega z najmanj, do tistega z največ prejetimi točkami. Živčno se prestopamo. Kdor ne grize nohtov, ni Sloven'c! Ime našega zbora bi radi slišali čim pozneje. Že smo pri tretjem mestu. To je dobro. Kaj dobro, odlično! Torej smo med prvimi tremi. Jaaaaaaaaa! Drugo mesto … 92,66 točke. Komorni zbor Orfej Ljutomer, Slovenija! V dvorani so se razlegali oglušujoči akordi, sestavljeni iz kričanja, cviljenja, vreščanja, žvižgov, aplavza, … Tretjeuvrščeni zbor je prejel 84 točke, torej smo prejeli skoraj devet točk več! A razglasitev rezultatov se nadaljuje. Sprva nas dejstvo, da smo zaradi slabih sedmih desetink točke prepustili zmago beloruskemu zboru, ohladi. A potem, ko začnemo prejemati pohvale za naš izjemni nastop, se v nas vrneta zadovoljstvo in sreča. Čestitamo zmagovalnemu zboru, našim prijateljem iz Minska. Zbor, takrat še pod imenom Anima Una, smo namreč leta 2007 gostili v Ljutomeru.
Med prejemanjem čestitk in neštetimi stiski rok nas je presenetilo, koliko Slovencev oz. njihovih potomcev živi v tistem delu Srbije. Tudi nekaj tam živečih Prlekov nas je želelo objeti in nam sporočiti, da so ponosni na nas. Čestitata nam tudi gospod Milan Predan iz slovenskega veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu in njegova soproga.
Naše bivanje v Srbiji je dan po tekmovanju postalo veliko mirnejše, vzdušje pa bolj sproščeno. Po krajšem jutranjem zdravljenju posledic praznovanja in s tem povezane prečute noči, smo se odpeljali v Knjaževac, kjer nas je čakal samostojni koncert v tamkajšnjem Domu kulture. In tudi tam smo doživeli, kar nas je spremljalo ves čas gostovanja v Srbiji: izjemna pozornost in iskrena gostoljubnost domačinov.
Med številnimi srečanji z ljudmi v Srbiji smo doživeli veliko lepega. Ne, Srbov politika in neizprosnost zadnjih let nista spremenila. Ko smo odgovarjali na vprašanje, od kod smo, so potem, ko smo odgovorili, da iz Slovenije, svoje navdušenje nad tem najpogosteje izrazili z besedami "Bravo, Slovenci!" Tudi zato Orfej ni bil zadnjič na turneji v Srbiji.
Vtise z gostovanja Komornega zbora Orfej Ljutomer v Srbiji sva povzela Bojan Ferenc in Smiljan Pintarič
