V Mariboru potekal Dan čebelarstva
Na Glavnem trgu v Mariboru je v sklopu 11. Festivala Stare trte, potekal Dan čebelarstva
Med je slovensko naravno bogastvo. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo je posebnost dežele pod Alpami in Pohorjem. Pridelan je samo v Sloveniji pod posebnimi proizvodnimi postopki in se odlikuje po okusu, vonju ter aromi. Gre za potrjeno EU zaščito, ki dokazuje višjo kakovost slovenskega medu.
Slovenija je narod čebelarjev in slovenski med z zaščiteno geografsko
označbo je eden izmed redkih kmetijskih izdelkov za katerega lahko v EU
uporabljamo besedico »slovenski«. Zato sta bila v letošnji Dan
čebelarstva, ki je potekal v okviru Festivala stare trte v Mariboru prav
posebej vključena informiranje in predstavitev slovenskega medu z
zaščiteno geografsko označbo.
Dan čebelarstva se je odvijal ves petek, 23.9.2011 na Glavnem trgu v Mariboru od 9. – 17. ure. Zanimiv in poučen program je pritegnil številne vrtce, osnovne šole in druge obiskovalce. Ob bogati medeni tržnici, degustacijah medenih pijač, pokušinah različnih vrst slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo je spremljevalni program vključeval: neprekinjeno odrsko dogajanje, ustvarjalen in izobraževalen program za najmlajše in strokoven program za čebelarje. Prav poseben informativno izobraževalni paket je bil namenjen učencem od 1. do 5. razreda osnovne šole Stane Lenardon Razvanje in mariborskim vrtcom, ki so v okviru projekta promocije slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo preživeli kar cel dopoldan na Dnevu čebelarstva. Najmlajše je skupaj s slovensko čebelo Kranjsko sivko na odru presenetil tudi Ribič Pepe, ki je v sodelovanju s Čuki pravkar izdal novo pesem o slovenski čebeli – kranjski sivki.
Za obiskovalce so potekala zanimiva predavanja o slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo, čebeljih pridelkih za zdravje in lepoto, peneči medici, ki so jo izumili slovenski čebelarji. Največ pa jih je bilo navdušenih nad prikazom masaže z medom.
Zaključek dneva je bil namenjen srečanju čebelarjev in podelitvi priznanj najboljšim na 11. vseslovenskem ocenjevanju medenih pijač.
Program, KI JE POTEKAL POSEBEJ ZA ČEBELARJE:
ob 10.00: otvoritev Dneva čebelarstva, Glavni trg Maribor, oder
od 10.30 – 13.00, v poročni dvorani v Mestni hiši Rotovž : UPORABA SREDSTEV ZA ZATIRANJE VAROJE V EU IN V SVETU: ZDRAVA HRANA - Vlado Pušnik, predstavnik svetovalne službe za čebelarstvo – čebelarski preglednik, član UO društva čebelarskih mojstrov Slovenije in Član UO Čebelarske zveze društev Maribor
POMEN MATICE V ČEBELJI DRUŽINI IN VZREJA MATIC - Franjo Tomažin, strokovnjak in avtor več knjig s področja Čebelarstva
ob 16.00: Podelitev priznanj in zahval, proglasitev kraljice čebeljih matic, družabno srečanje, Glavni trg Maribor, oder
Evropski sklad za razvoj podeželja podpira slovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Kar nekaj čebelarjev iz podravske regije je že uspešno pridobilo certifikat slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Z namenom informiranja in izobraževanja o slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo, njegovih odličnih lastnostih so uspešno pridobili celo sredstva za promocijo iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Kot del tega projekta je potekal tudi Dan čebelarstva v Mariboru.
Čebelarji, ki sodelujejo v projektu promocije so locirani v bližini Pohorja. Čebelnjaki se nahajajo na gozdnih jasah, travnikih – v središču neokrnjene narave, kar zagotavlja zelo visoko raven kakovosti. Ljudje se ne zavedajo več kako zelo so čebele in med povezane z življenjem in preživetjem. Brez čebel ni rastlin, ni živali, ni ljudi. In slovenski med z zaščiteno geografsko označbo je pot do večje uveljavitve slovenskega čebelarstva tako pri uporabnikih, kot tudi na širšem evropskem trgu.
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Slovenski čebelarji med pridelujejo z veliko skrbnostjo, v zeleni slovenski pokrajini in si prizadevajo za visoko kakovost medu. Pot od panja do mize porabnika je kratka, kar pomeni, da uporabnik dobi na mizo tak med, kakršnega so čebele proizvedle. Zato je Čebelarska zveza Slovenije uvedla zaščiteno ime Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo skladno z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 12.12.2008. In prav tako je to znamko registrirala v Bruslju, kar pomeni, da gre za nivo EU zaščite.
ČZS z internim nadzorom v sistemu slovenski med z zaščiteno geografsko označbo organizirano skrbi za kakovost in varnost pridelanega medu. Zaščiteno ime Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo jamči kupcem, da so kupili naraven, pristen, v Sloveniji pridelan med, ki ustreza vsem merilom, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, pravilnikom o medu in drugimi veljavnimi predpisi.
Značilnosti slovenskega medu
Posledica velike pestrosti rastlinskega sveta v Sloveniji je tudi velika pestrost senzoričnih (barva, okus, aroma, vonj medu) in mikroskopskih lastnosti (pelodna slika) slovenskega medu.
Najpogostejše vrste oz. tipi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo so: akacijev med, lipov med, med oljne ogrščice, kostanjev med, ojev med, smrekov med, cvetlični med, gozdni med.
Pri pridobivanju medu se uporabljajo tradicionalne metode. Da se zagotovijo značilnosti Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, je potrebno pri delu upoštevati posebne proizvodne postopke, kar pomeni, da se toči med, ki vsebuje manj kot 18,6 % vode ter da se ga utekočinja in skladišči v takih pogojih, da vrednost HMF ne preseže 15 mg/kg medu. Priporoča se, da se med ne segreva na temperaturi več kot 40 °C in da se ga skladišči v hladnem ter temnem prostoru.
Dan čebelarstva se je odvijal ves petek, 23.9.2011 na Glavnem trgu v Mariboru od 9. – 17. ure. Zanimiv in poučen program je pritegnil številne vrtce, osnovne šole in druge obiskovalce. Ob bogati medeni tržnici, degustacijah medenih pijač, pokušinah različnih vrst slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo je spremljevalni program vključeval: neprekinjeno odrsko dogajanje, ustvarjalen in izobraževalen program za najmlajše in strokoven program za čebelarje. Prav poseben informativno izobraževalni paket je bil namenjen učencem od 1. do 5. razreda osnovne šole Stane Lenardon Razvanje in mariborskim vrtcom, ki so v okviru projekta promocije slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo preživeli kar cel dopoldan na Dnevu čebelarstva. Najmlajše je skupaj s slovensko čebelo Kranjsko sivko na odru presenetil tudi Ribič Pepe, ki je v sodelovanju s Čuki pravkar izdal novo pesem o slovenski čebeli – kranjski sivki.
Za obiskovalce so potekala zanimiva predavanja o slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo, čebeljih pridelkih za zdravje in lepoto, peneči medici, ki so jo izumili slovenski čebelarji. Največ pa jih je bilo navdušenih nad prikazom masaže z medom.
Zaključek dneva je bil namenjen srečanju čebelarjev in podelitvi priznanj najboljšim na 11. vseslovenskem ocenjevanju medenih pijač.
Program, KI JE POTEKAL POSEBEJ ZA ČEBELARJE:
ob 10.00: otvoritev Dneva čebelarstva, Glavni trg Maribor, oder
od 10.30 – 13.00, v poročni dvorani v Mestni hiši Rotovž : UPORABA SREDSTEV ZA ZATIRANJE VAROJE V EU IN V SVETU: ZDRAVA HRANA - Vlado Pušnik, predstavnik svetovalne službe za čebelarstvo – čebelarski preglednik, član UO društva čebelarskih mojstrov Slovenije in Član UO Čebelarske zveze društev Maribor
POMEN MATICE V ČEBELJI DRUŽINI IN VZREJA MATIC - Franjo Tomažin, strokovnjak in avtor več knjig s področja Čebelarstva
ob 16.00: Podelitev priznanj in zahval, proglasitev kraljice čebeljih matic, družabno srečanje, Glavni trg Maribor, oder
Evropski sklad za razvoj podeželja podpira slovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Kar nekaj čebelarjev iz podravske regije je že uspešno pridobilo certifikat slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Z namenom informiranja in izobraževanja o slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo, njegovih odličnih lastnostih so uspešno pridobili celo sredstva za promocijo iz Evropskega sklada za razvoj podeželja. Kot del tega projekta je potekal tudi Dan čebelarstva v Mariboru.
Čebelarji, ki sodelujejo v projektu promocije so locirani v bližini Pohorja. Čebelnjaki se nahajajo na gozdnih jasah, travnikih – v središču neokrnjene narave, kar zagotavlja zelo visoko raven kakovosti. Ljudje se ne zavedajo več kako zelo so čebele in med povezane z življenjem in preživetjem. Brez čebel ni rastlin, ni živali, ni ljudi. In slovenski med z zaščiteno geografsko označbo je pot do večje uveljavitve slovenskega čebelarstva tako pri uporabnikih, kot tudi na širšem evropskem trgu.
Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Slovenski čebelarji med pridelujejo z veliko skrbnostjo, v zeleni slovenski pokrajini in si prizadevajo za visoko kakovost medu. Pot od panja do mize porabnika je kratka, kar pomeni, da uporabnik dobi na mizo tak med, kakršnega so čebele proizvedle. Zato je Čebelarska zveza Slovenije uvedla zaščiteno ime Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo skladno z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dne 12.12.2008. In prav tako je to znamko registrirala v Bruslju, kar pomeni, da gre za nivo EU zaščite.
ČZS z internim nadzorom v sistemu slovenski med z zaščiteno geografsko označbo organizirano skrbi za kakovost in varnost pridelanega medu. Zaščiteno ime Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo jamči kupcem, da so kupili naraven, pristen, v Sloveniji pridelan med, ki ustreza vsem merilom, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, pravilnikom o medu in drugimi veljavnimi predpisi.
Značilnosti slovenskega medu
Posledica velike pestrosti rastlinskega sveta v Sloveniji je tudi velika pestrost senzoričnih (barva, okus, aroma, vonj medu) in mikroskopskih lastnosti (pelodna slika) slovenskega medu.
Najpogostejše vrste oz. tipi Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo so: akacijev med, lipov med, med oljne ogrščice, kostanjev med, ojev med, smrekov med, cvetlični med, gozdni med.
Pri pridobivanju medu se uporabljajo tradicionalne metode. Da se zagotovijo značilnosti Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, je potrebno pri delu upoštevati posebne proizvodne postopke, kar pomeni, da se toči med, ki vsebuje manj kot 18,6 % vode ter da se ga utekočinja in skladišči v takih pogojih, da vrednost HMF ne preseže 15 mg/kg medu. Priporoča se, da se med ne segreva na temperaturi več kot 40 °C in da se ga skladišči v hladnem ter temnem prostoru.
