Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona
Prlekija pa tudi Prekmurje so na zemljevidu avtonomnih prostorov Slovenije zelo dobro zapisane: včasih smo v Ljutomeru pri Gimnaziji zahajali v »Ficka«, Ormož je slovel po Underhundu, v Prekmurju je po principih avtonomnega vodenja v Murski Soboti deloval MIKK, v Beltincih pa Ambasada Štefana Kovača Marka, in še bi jih lahko našteli.
Avtonomne samonikle skupnosti, ki so pogosto temeljile na zasedbi zanemarjenih prostorov - torej skvotanju, je tako v naših krajih že popolnoma uveljavljen fenomen. Pred več kot desetletjem so ga izrinili mladinski centri, ki so od kolektivov zahtevali formalizacijo ter prilagoditev tržno naravnani logiki, ki je ohranila malo posluha za drugačnost, svobodomiselnost ter pisanost subkultur.
Zato je novica o tem, da je v Ljubljani skupina zanesenjakov tretjega septembra lani okupirala zapuščeno stavbo in jo spremenila v avtonomni prostor, prinesla upanje, da je znotraj kapitalistične procesije avtonomen svet še možno zgraditi.
Člani novoustanovljene Participativne Ljubljanske Avtonomne Cone (PLAC) so na Linhartovi 43 v Ljubljani pred približno šestimi meseci za javnost odprli zapuščeno zgradbo, ki jo je upravljalec DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank) ali slaba banka pustila propadati več kot pet let. Sosedje pa nam povedo, da stavba že deset let ni bila v uporabi. Nekoč je bila v njej menza Cestnega podjetja Ljubljana, ki je že skoraj deset let v stečajnem postopku.
»Naša življenja zunaj tega prostora so atomizirana, zato želimo ustvariti vzporedni svet, ki sledi človekovi volji in želji. Gradimo nekaj drugega, neobičajnega. Vse zunaj tega prostora ima norme in pravila, tukaj pa norm ni oz. so veliko bolj svobodomiselne, odprte,« razmišlja o novi ljubljanski avtonomni coni Andraž, ki je član skupnosti že od vsega začetka.
Skupnost PLAC-a je dobila veliko podpore s strani sosedov, civilne družbe, pa tudi političnih strank. V zavetje so jo vzele zadruge, društva, neformalne skupine, ipd. predvsem aktivni del prebivalstva, ki se bori iskati alternative. Lokalna skupnost je na drugi strani pozdravila idejo o tem, da se stavba očisti in odpre za javnost. Sosedje so takoj začeli prinašati različne vrste donacij ter obiskovati prostor. Tudi koalicijske stranke so (sicer zadržano) idejo podprle vezajoč se na predvolilne obljube (Glas ljudstva (glas-ljudstva.si)), da »bodo zaščitile vse obstoječe tovrstne prostore in podpirale vzpostavljanje novih«.
V družbi nimamo vsi enakih prepričanj, vrednot in interesov. Potrebe po avtonomnih conah, ki negujejo ravno to drugačnost in posebnost v človeškem značaju, ki se ne želi podrediti hegemonski kulturi, ki nam jo vsiljujeta ekonomski in družbeni sistem, so zato spontana a tudi impulzivna reakcija tistih, ki se znotraj takšnega sveta ne znajdejo ali na njegova pravila ne pristajajo.
»Človeška družba niso le tovarne in banke, proizvodnja in storitve, represivni in ideološki aparati države, polja komunikacije in trgovanje, ampak tudi sanje, vizije in uživanje trenutka. Čeprav nas pridobitniške prakse, ki temeljijo na služnosti, prepričujejo o nasprotnem, so ljudje največji del svoje zgodovine preživeli v brezdelju, zabavi in skupni nepridobitni ustvarjalnosti. Samonikla prizorišča danes zato predstavljajo otočke svobode,« o tem pravi mariborski antropolog Rajko Muršič, ki je eden izmed vidnejših raziskovalcev na področju samoorganiziranih skupnosti v Sloveniji.
Skupnost PLAC-a že skoraj šest mesecev gradi drugačen in drzen svet: prostor, kjer je dovoljeno sanjati, si zamišljati drugačno politično - socialno realnost. PLAC odgovarja na neoliberalno agendo z grajenjem skupnosti temeljujoč na osebnem dostojanstvu posameznika ter avtonomiji.
»Takšen prostor je pomemben, ker mlad človek, kot sem naprimer jaz, lahko ustvarja onkraj lovk kapitala. Jaz če se npr. hočem dobiti s prijateljem nimam nobene možnosti, da bi se dobil kje, kjer ni potrebno plačati. Lahko grem npr. v kakšne prostore nevladne organizacije, kjer te birokracija nenehno omejuje. V Ljubljani ne obstaja noben prostor, kjer bi se lahko vsaj družil normalno,« nam pojasni Gašper, ki je aktivno vpleten v umetniško ustvarjanje v PLAC-u.
PLAC nosi svojo specifičnost, kot jo sicer vsak avtonomni prostor, vendar je ena izmed bolj izstopajočih ta, da v njem ne morete ničesar kupiti. Šank, ki je še ostal od stare menze, ni delujoč, njegova vitrina pa je preoblikovana v razstavni prostor.
»Plac ponuja prostor, kakršnega v Ljubljani več ne moreš najti. Tudi Metelkova ni več to, kar je bila sprva mišljena. Plac ti omogoča, da ti ni treba bit potrošnik, vključuješ se po potrebi. Opolnomoči te s sodelovanjem, odkriješ svoje potenciale, vključuješ se toliko, kot zmoreš, kot lahko. Lahko prideš in greš svobodno, ne da bi ti kdo izstavil račun za to,« nam pojasni Žuža, ki je v PLAC-u že od vsega začetka.
Skupnost PLAC-a je tako zgradila popolnoma drugačen model, ki deluje kot izoliran meh, ki zunanji svet vidi včasih kot grožnjo, drugič kot izziv. PLAC je primer dobre prakse, kjer se notranji mehanizmi in dinamika odvijajo drugače kot v zunanji potrošniški družbi. Vsak lahko prispeva prostovoljne prispevke. Enako velja za vse organizatorje dogodkov: za svoje koncerte lahko pobirajo donacije vendar ne vstopnin.
In od septembra se je v PLAC-u odvila cela vrsta dogodkov.
PLAC je skupnost izražanja, socialni laboratorij ter izobraževalni eksperiment, kjer se odvija dolga paleta umetniških, izobraževalnih in športnih aktivnosti.
»Če ne bi bilo PLAC-a, bi bil zdaj doma sam. Zame je to prostor druženja, prostor izmenjevanja idej in pogledov. Prej sem bil veliko v ROG-u, zdaj pa je to drugačna perspektiva, ker je veliko večji poudarek na mladih. Odvija se program, če ga ni, počnemo kaj drugega: prenavljamo, čistimo, obnavljamo prostor. Prostoru na tak način damo dušo in življenje,« pojasni Jero, ki pravi, da mu trenutno PLAC pomeni »vse v življenju«.
PLAC-u je v pičlih šestih mesecih uspelo zgraditi multigeneracijski center, ki s svojim programom zapolnjuje pestro paleto interesov. Tu se odvijajo gledališke predstave za odrasle in otroke; koncerti različnih alternativnih glasbenih ustvarjalcev; projekcije filmov, dokumentarcev ter mednarodnih konferenc; pogovori, diskusije, okrogle mize; ustvarjalne delavnice; pesniški večeri; treningi borilnih veščin, plesa ter joge; impro gledališke delavnice ipd.
»PLAC mi omogoča udejstvovanje na kulturnem področju. Sam sodelujem pri gledaliških improvizacijah in v PLAC-u imamo po novem vaje, ker do sedaj nismo imeli prostora. PLAC je zame hkrati prostor, kjer se lahko izobražujem izven formalnega koncepta izobraževanja, kjer ni tako kot v šoli, kjer se včasih na pamet učimo neke mehanizme. Tu se dejansko učim, kako ti mehanizmi delujejo,« srednješolec Gašper opiše svoje delovanje. Skozi debate, ki prej niso bile prisotne na isti način, pravi, da v skupnosti PLAC-a poglablja svoja razmišljanja.
Izobraževalni in raziskovalni potencial PLAC-a so prepoznale tudi različne institucije: v skupnost večkrat pridejo organizirani obiski študentov. Do sedaj so PLAC obiskali študentje pokrajinske arhitekture iz nemškega Hannovra, študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, študentje etnologije in socialne antropologije iz Filozofske fakultete v Ljubljani, socialni pedagogi iz Pedagoške fakultete v Ljubljani. Študentje iz Fakultete za socialno delo so že napovedali, da bodo v Placu opravljali predavanja, raziskovalne naloge ter pisali magistrske. Prostor v izvenšolskem času redno obiskujejo dijaki gimnazije Poljane in Bežigrajske gimnazije, profesorji različnih fakultet ter samostojni raziskovalci.
Upravljalec zemljišča DUTB (Slaba banka dokončno ustanovljena, začeli bodo tudi dokapitalizacijo - RTV SLO), ki je naenkrat pokazal interes za zgradbo, je s skupnostjo ves čas vzdrževala spoštljiv dialog. Predstavniki skupnosti PLAC-a so bili celo na internem sestanku pri vodstvu slabe banke. Izkazalo pa se je, da se je DUTB pogajala s figo v žepu: lani novembra so sprožili tožbo proti 47 naključnim posameznikom, ki so se na dan odprtja nahajali na dvorišču na novo zasedenega poslopja.
Naj spomnimo, da je bil DUTB, ki ga je zdaj prevzel Slovenski Holding, povezan z vrsto ilegalnih praks. Med drugimi je bilo njihovo vodstvo osumljeno korupcijskih škandalov, neupravičenih visokih izplačil, nenavadno visokimi plačami upravnega odbora, očitki o vprašljivem poslovanju, o »netransparentnosti delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim - javnim premoženjem« (Nekatere stvari bi lahko izvedli sami, a so vseeno najemali zunanje izvajalce - 24ur.com). DUTB (Zgodbe s slabe banke • Pod črto (podcrto.si)) je bil tudi že obravnavana v policijskih preiskavah ter pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije ter Računskega sodišča. Seznam je dolg.
Skupnost PLAC-a zato pojasnjuje, da so zgradbo zasedli tudi kot odgovor na skorumpirano privatizacijo javnega s strani kravatarskih menedžerjev in direktorjev sumljivega slovesa, ki so za lastne interese vrsto let zlorabljali svoj položaj ter družbi povzročali ogromno škodo že vse od obdobja tranzicije.
PLAC zato pomeni začetek nove dobe v Sloveniji.
Gradi drzno vizijo, ki nakazuje, da obstaja alternativa uniformiranemu potrošništvu. Razgalja nam svobodno okolje in možnost ustvarjanja. PLAC je samonikla dobro organizirana skupnost. Dokazuje, da je v individualizirani vasezagledani selfi-družbi še mogoče najti svoboden svet in v njem zgraditi skupnost, ki bo temeljila na solidarnosti, empatiji in medsebojnemu sodelovanju. Po 6 mesecih obstoja je jasno, da je PLAC drzna ideja z ogromno potenciala. Nakazuje, da kultura samoniklih prostorov v Sloveniji še ni izumrla, zato je to izobraževalni, kulturni in politični projekt, ki nosi neprecenljivo humanistično vrednost.
Katja Lihtenvalner