Dve dijakinji GFML osvojili zlato priznanje na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje

Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje je oblika preverjanja bralne zmožnosti za učence (dijake), ki imajo razvitejše zmožnosti na področju slovenskega jezika. Predvsem mora tekmovalec izkazati znanje slovenščine, višje ravni bralnega razumevanja in kompleksnejše izražanje o prebranem besedilu, ki ga mora primerjati, ovrednotiti, razumeti, opredeliti in povezati z znanjem slovenščine.

Dijaki 1. in 2. letnikov so za vsa letošnja tekmovanja s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje (šolsko, področno in državno) prebirali, interpretirali in vrednotili pesniško zbirko Veronike Dintinijana V suhem doku. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalk in tekmovalcev vseh programov, 10 jih je prejelo bronasta priznanja. Na področno tekmovanje so se v tej kategoriji uvrstili 4 tekmovalci, na državno dve tekmovalki, ena je osvojila zlato priznanje (Zarja Huber iz 2. a).

Dijaki 3. in 4. letnikov so za šolsko tekmovanje prebirali, interpretirali in vrednotili pesniško zbirko Janeza Menarta Srednjeveške pridige in balade, za področno roman Umberta Eca Ime rože, za državno pa obe. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalk in tekmovalcev, 8 jih je prejelo bronasta priznanja. Na področno se jih je uvrstilo 5, na državno pa 3, dve tekmovalki sta osvojili zlato priznanje (Lara Svenšek iz 4. a in Ema Kovač iz 4. u), en tekmovalec pa srebrno (Vid Sakač iz 3. b). Njihovi mentorici sta Irena Štuhec in Tanja Bigec.

Ema Kovač o tekmovanju: »Letos smo se dijaki 3. in 4. letnikov podali v obdobje srednjega veka, brali smo namreč Menartove Srednejeveške pridige in balade ter Ime rože italijanskega medievalista Umberta Eca. Reči moram, da mi tematika srednjega veka ni pisana na kožo, posledično tudi deli nista bili nekaj, kar bi samoiniciativno vzela s knjižne police. A ravno v tem je čar Cankarjevega tekmovanja, ki te pripravi do tega, da v roke vzameš tudi katero izmed knjig, ki je drugače morda sploh ne bi. Tekmovanje zame nikakor ni bilo preprosto, saj je poleg izvrstnega poznavanja obeh literarnih del treba obvladati in operirati še s široko paleto literarnih terminov in splošnih književnih znanj. Priznam, da svojega izvrstnega rezultata nisem pričakovala, sem se ga pa zato še toliko bolj razveselila, vedoč, da sta bila vloženo delo in trud poplačana.«