Knjižnica Ormož predstavljala primer dobre prakse na svetovnem knjižničarskem kongresu

Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je ena izmed 32 knjižnic iz štirinajstih držav in edina slovenska, ki so bile uspešne s prijavo na javni poziv programa »Evropski izziv 2022«, ki ga je drugo leto zapored razpisala Evropska kulturna fundacija oz. European Cultural Foundation (ECF) s partnersko organizacijo Demsoc, s sedežem v Amsterdamu. V letu 2022 izbrane projekte poleg kulturne fundacije podpirata in omogočata še italijanska Fondazione Cariplo in Scottish Library and Information Council iz Združenega kraljestva Velike Britanije.

Program The Europe Challenge nudi financiranje in podporo knjižnicam in njihovim skupnostim pri oblikovanju in zagotavljanju rešitev evropskih izzivov, s katerimi se trenutno sooča: z vojno v Ukrajini, s podnebno, energetsko in kulturno krizo, polarizacijo in dezinformacijami v družbi ... V projektu Knjižnice Ormož in lokalne partnerske organizacije Ljudske univerze Ormož smo se osredotočili na soočanje s sodobnim izzivom begunstva in preseljevanja ter iskali rešitve za hitro in uspešno integracijo prišlekov v lokalno okolje.

Stiska beguncev zaradi vojn in konfliktov, ekonomskih migrantov ali priseljencev zaradi kakršnegakoli razloga, je velika. Zapustijo svoj dom, se podajo v neznano, tvegajo življenje in ko se znajdejo v novem okolju, četudi so ljudje prijazni, so prišleki domačinom popolni tujci in domačini njim prav tako popolni neznanci. Spomladi leta 2022 so v našem lokalnem okolju našle zatočišče pred vojnimi grozotami ukrajinske matere z otroki. Lokalna oblast, javne ustanove, dobrodelne organizacije, društva in številni posamezniki so takoj priskočili na pomoč, jim priskrbeli ustrezne nastanitve in drugo humanitarno pomoč in podporo pri urejanju vpisnih postopkov in administrativnih zadev, otroci so bili vključeni v šolo ali v vrtce, matere so začele obiskovati tečaje učenja slovenščine. Za osnovne potrebe je bilo ustrezno poskrbljeno, kaj pa kulturne, izobraževalne, socialne? Da bi se prišleki, predvsem matere, čim prej lahko vključile v novo kulturno okolje in v novo jim družbo ter skušale zaživeti kar se da mirno, vsakdanje in dostojanstveno življenje, smo tudi knjižničarji z njimi navezali stike, predvsem ob pomoči pri nas že dalj časa živečih Ukrajincev ter šol, ki so v svoje klopi sprejele ukrajinske učence. Ponudili smo pomoč pri integraciji. Povabili smo jih k brezplačnemu vpisu in na Noč knjige konec aprila na ukrajinski pogovorni večer. Z ukrajinskimi ženami smo se, kljub oviram v poznavanju jezika, posvetovali o tem, kaj potrebujejo, kaj bi rade razvijale in česa si želijo v prostem času.

Okrog 25 ukrajinskih mater z otroki je začelo redno uporabljati knjižnične storitve, se vključevati v knjižnične dogodke in aktivnosti, ki jim omogočajo integracijo, učenje jezika, vzpodbujajo kreativnost, širijo bralno kulturo, zdrav način življenja in jim pomagajo kar se da polno in kvalitetno preživljati vsakdan, ki je najbrž prežet s skrbmi, stiskami in strahovi, ki jih v miru živeči težko razumemo.

V sklopu projekta smo izvedli razne ustvarjalne, kuharske in plesne delavnice, predavanja, literarne večere in pravljične urice, ki so spodbujali vključenost v kulturno in družbeno življenje lokalne skupnosti ter jim nudili možnosti, da negujejo in razvijajo svoje talente, hobije in zadovoljujejo kulturne in izobraževalne potrebe; nudili smo prostore za druženje, učenje, delo na daljavo in izdelovanje trench sveč, ki so jih z ukrajinske ženske mislijo na domače izdelovale v tedenskih srečanjih in jih pošiljale v Ukrajino; pripravili in izdali smo informacijsko zloženko s potrebnimi informacijami o prijavnih in vpisnih postopkih, pomoči pri urejanju potrebnih administrativnih zadev, tečaju slovenskega jezika in ostalem, ki bodo olajšale morebitnim novim prišlekom prve dni življenja v novem okolju; ob koncu projekta smo izdali tudi dvojezično (ukrajinsko - slovensko) pesniško zbirko upokojene knjižničarke, Larise Mihajlovne Bratčenko, ki je v zahvalo za prijazni sprejem napisala hvalnico Slovencem. Izvedli smo zanimiv pesniško prevajalski proces, v katerem je 13 domačinov prevajalo oziroma prepesnjevalo prevode Larisinih pesmi.

S temi primeri premišljenih in poglobljenih pristopov, s prijaznimi in človeškimi dejanji zaposlenih, prostovoljcev in podpornikov dejavnosti smo dokazali, da se pomembne in velike pozitivne spremembe dogajajo v majhnih skupnostih in so lahko vzgled mnogo večjim strukturam. V veliko čast, ponos in zadovoljstvo nam je, da je ta naš The Europe Challenge projekt, ki smo ga razvijali s partnersko organizacijo Ljudsko univerzo Ormož, na srečanju vseh odobrenih in izvajanih projektov v Amsterdamu s strani strokovne komisije, katero so med drugim sestavljali direktorji najuglednejših evropskih javnih knjižnic in predsedniki knjižničarskih združenj, bil izbran med štiri najboljše projekte. Kot primer dobre prakse smo ga zato predstavili na svetovnem knjižničarskem festivalu The Next Library Festival, v Aarhusu na Danskem. Svetovni festival knjižničarjev se odvija vsaki dve leti. Letošnji je potekal od 13. do 16. maja. Obiskalo ga je 350 obiskovalcev (od različnih vrst knjižničarskih delavcev iz različnih tipov knjižnic do informatikov, oblikovalcev, arhitektov in ostalih zainteresiranih podpornikov ter razvijalcev knjižnic) iz 30 držav vsega sveta. Letošnje teme so bile: cilji trajnostnega razvoja, demokratičnost v družbi in igra kot vir učenja. Glavni gostje in govorci festivala so bili Katherine Richardson (Univerza v Kopenhagnu), ki je predavala o trajnostnem razvoju, vlogi ciljev trajnostnega razvoja in o tem, kako lahko vsi prispevamo k temu, da naše družbe usmerimo na bolj trajnostno razvojno pot; Ben Mardell (Harvard Graduate School of Education), ki je predaval o igrivem učenju v knjižnicah in pedagogiki igre ter Yoeri Albrecht (Centre for the Arts De Balie Amsterdam), ki je govoril o inovativnih načinih, kako v demokratičnih družbah v ospredje postaviti neizrečene zgodbe in neslišane glasove. V formatu Ignite Talk, govorov, ki zažigajo, je bilo predstavljeno 25 izstopajočih projektov tako evropskih knjižnic kot knjižnic iz drugih kontinentov, ves čas festivala pa so potekale še številne delavnice z aktivno udeležbo obiskovalcev in razstave zanimivih projektov, povezanih z osrednjimi temami festivala. Pestri mednarodni skupnosti naprednih knjižničarjev, ki premikajo meje in raziskujejo razvijajočo se naravo javnih knjižnic, smo predstavili naš prototip naslavljanja izziva vključevanja ukrajinskih beguncev v lokalno okolje. Knjižnica Ormož je tako v evropskem merilu tudi v letošnjem letu prepoznana in uvrščena med štiri najboljše, tokrat s povsem drugačno tematiko kot v letu 2021, ko jo je svetovna knjižničarska organizacija IFLA uvrstila me štiri najboljše Zelene knjižnice na svetu.

Projekt Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev se zaključuje. Junija bomo na družabnem dogodku v Knjižnici Ormož predstavili izvedene aktivnosti in nastale rezultate. Ker si želimo živeti v vključujoči in tolerantni družbi, bomo še naprej spodbujali strpni dialog med različnimi akterji, priseljenci, begunci in domačini ter si prizadevali za njihovo enakopravno ter aktivno participacijo v različnih sferah družbenega življenja.

Zapisala Marijana Korotaj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Foto: Arhiv Knjižnice Ormož