Lokalna samooskrba na Štajerskem se širi
S projektom partnerskega kmetovanja na Štajerskem v Prekmurju Društvo ECHo spodbuja lokalno samooskrbo
Polje
Prvo leto partnerskega kmetovanja z ekološkimi pridelki na Štajerskem se počasi bliža koncu. 7 kmetijam vključenim v partnersko kmetovanje v letu 2011 se z letom 2012 zaradi vse večjega zanimanja potrošnikov pridružujejo še 4 okoliške ekološke kmetije. Odzivi kmetij in potrošnikov v prvem letu so pozitivni. Društvo ECHo, pobudnik tega projekta, se bo še naprej trudilo promovirati ekološko kmetovanje. K temu prispevajo tudi rezultati nacionalnega monitoringa ostankov pesticidov v živilih, ki kažejo, da v Sloveniji kar vsak drugi vzorec zelenjave in sadja vsebuje ostanke pesticidov.
S projektom partnerskega kmetovanja na Štajerskem v Prekmurju Društvo
ECHo spodbuja lokalno samooskrbo, ki je trenutno velik problem v
Sloveniji. To velja še posebej za področje zelenjave, saj dosegamo v
Sloveniji trenutno le dobrih 30 % samooskrbe. S tem projektom želi
društvo predvsem spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja med kmetovalci,
dvigniti prepoznavnost ekološkega kmetovanja in podpreti ekološke
kmetovalce, še posebej zaradi zaskrbljujočih rezultatov monitoringa
ostankov pesticidov predstavljenih v nadaljevanju. V Društvu ECHo
ugotavljajo, da osveščenost potrošnikov v Sloveniji postopoma raste, kar
se kaže tudi v vse večjem zanimanju potrošnikov za sodelovanje v
partnerskem kmetovanju, v obliki zelenjavnih, sadnih in žitnih košaric.
Pozitiven odziv je po nekaj mesecih partnerskega kmetovanja v Mariboru zaznati tako med ekološkimi kmetovalci kot tudi potrošniki. Sedmim ekološkim kmetijam so se namreč pridružile še 4 nove ekološke kmetije, ki bodo potrošnikom vsak teden zagotavljale zelenjavne, sadne in žitne košarice, hkrati pa bodo potrošnikom ponudile tudi druge izdelke iz ekološki pridelave in predelave: namaze, sokove, marmelade, kruh, jajca, meso in mlečne izdelke. Prav tako raste tudi število potrošnikov. Za nakup ekoloških živil v okviru partnerskega kmetovanja v letu 2012 se je odločilo skoraj 50 potrošnikov. V tem mesecu bodo potrošniki skupaj z izbranimi kmetijami oblikovali sejalni načrt, saj želijo kmetije pridelati prav tisto, kar si želijo potrošniki.
Kaj je partnersko kmetovanje?
Partnersko kmetovanje je v Sloveniji novost povezovanja med kmeti in potrošniki. V svetu so se razširili različni modeli (CSA – Community Supported Agriculture), ki pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, dogovorijo se za jasna pravila, nato kmet zaseje površino ter oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrasli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med potrošnike.
Ko se potrošniki odločijo za sodelovanje, se vsak teden na dogovorjeni dan, uro in lokacijo dobijo s kmetom in ostalimi potrošniki ter prevzamejo košarico. Med seboj lahko pridelke in izdelke tudi menjajo. Tako kmet zalaga svoje potrošnike vsak teden skozi vse leto z ekološkimi živili, ki so resnično sveži, transportna pot od njive do krožnika pa je zelo kratka. Tako je potrošnik natančno seznanjen s tem, kdo zanj prideluje hrano, kje in na kakšen način. Potrošniki v okviru tega sodelovanja prejmejo visok kakovostna ekološka živila, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.
Zakaj ekološko pridelana živila?
Ekološka pridelava spoštuje in ohranja naravo, skrbi za zaščito pitne vode, zraka, tal in biotske raznovrstnosti. Živila so pridelana na naraven način brez uporabe pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in hitro topnih mineralnih gnojil. Pri zatiranju bolezni in škodljivcev si kmetje pomagajo z uporabo naravnih metod, pri gnojenju pa je dovoljena le uporaba organskih gnojil. Uporaba konzervansov, umetnih arom, barvil in ionizirajočega sevanja je prepovedana. Prav tako kmetje v ekološki pridelavi izbirajo odpornejše sorte, ki so prilagojene našemu podnebju.
Rezultati nacionalnega monitoringa, ki so predstavljeni v Poročilu o nacionalnem monitoringu živil na ostanke pesticidov v letu 2009, kažejo, da je v Sloveniji v letu 2009 vsak drugi vzorec zelenjave oziroma sadja vseboval ostanke pesticidov (51,77 %). 49,09 % vzorcev je vsebovalo ostanke pesticidov pod mejno vrednostjo MRL, v 2,68 % vzorcih pa je nivo ostankov pesticidov celo presegel mejno vrednost EU-MRL. Tudi v 37,5 % analiziranih vzorcev žit (predelanih in nepredelanih) so bili ugotovljeni ostanki pesticidov. Daljša izpostavljenost ostankom pesticidov pa lahko škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta.
Pozitiven odziv je po nekaj mesecih partnerskega kmetovanja v Mariboru zaznati tako med ekološkimi kmetovalci kot tudi potrošniki. Sedmim ekološkim kmetijam so se namreč pridružile še 4 nove ekološke kmetije, ki bodo potrošnikom vsak teden zagotavljale zelenjavne, sadne in žitne košarice, hkrati pa bodo potrošnikom ponudile tudi druge izdelke iz ekološki pridelave in predelave: namaze, sokove, marmelade, kruh, jajca, meso in mlečne izdelke. Prav tako raste tudi število potrošnikov. Za nakup ekoloških živil v okviru partnerskega kmetovanja v letu 2012 se je odločilo skoraj 50 potrošnikov. V tem mesecu bodo potrošniki skupaj z izbranimi kmetijami oblikovali sejalni načrt, saj želijo kmetije pridelati prav tisto, kar si želijo potrošniki.
Kaj je partnersko kmetovanje?
Partnersko kmetovanje je v Sloveniji novost povezovanja med kmeti in potrošniki. V svetu so se razširili različni modeli (CSA – Community Supported Agriculture), ki pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo s posebnim poudarkom na solidarnosti manjših kmetov, ki kmetujejo brez sintetičnih gnojil in škropiv. Kmet se pred setveno sezono pogovori s potrošniki o njihovih željah, dogovorijo se za jasna pravila, nato kmet zaseje površino ter oskrbuje pridelke po tehnologiji in predpisih ekološke pridelave. Pridelki, ki so zrasli na dogovorjeni površini, se tedensko razdelijo med potrošnike.
Ko se potrošniki odločijo za sodelovanje, se vsak teden na dogovorjeni dan, uro in lokacijo dobijo s kmetom in ostalimi potrošniki ter prevzamejo košarico. Med seboj lahko pridelke in izdelke tudi menjajo. Tako kmet zalaga svoje potrošnike vsak teden skozi vse leto z ekološkimi živili, ki so resnično sveži, transportna pot od njive do krožnika pa je zelo kratka. Tako je potrošnik natančno seznanjen s tem, kdo zanj prideluje hrano, kje in na kakšen način. Potrošniki v okviru tega sodelovanja prejmejo visok kakovostna ekološka živila, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.
Zakaj ekološko pridelana živila?
Ekološka pridelava spoštuje in ohranja naravo, skrbi za zaščito pitne vode, zraka, tal in biotske raznovrstnosti. Živila so pridelana na naraven način brez uporabe pesticidov, gensko spremenjenih organizmov in hitro topnih mineralnih gnojil. Pri zatiranju bolezni in škodljivcev si kmetje pomagajo z uporabo naravnih metod, pri gnojenju pa je dovoljena le uporaba organskih gnojil. Uporaba konzervansov, umetnih arom, barvil in ionizirajočega sevanja je prepovedana. Prav tako kmetje v ekološki pridelavi izbirajo odpornejše sorte, ki so prilagojene našemu podnebju.
Rezultati nacionalnega monitoringa, ki so predstavljeni v Poročilu o nacionalnem monitoringu živil na ostanke pesticidov v letu 2009, kažejo, da je v Sloveniji v letu 2009 vsak drugi vzorec zelenjave oziroma sadja vseboval ostanke pesticidov (51,77 %). 49,09 % vzorcev je vsebovalo ostanke pesticidov pod mejno vrednostjo MRL, v 2,68 % vzorcih pa je nivo ostankov pesticidov celo presegel mejno vrednost EU-MRL. Tudi v 37,5 % analiziranih vzorcev žit (predelanih in nepredelanih) so bili ugotovljeni ostanki pesticidov. Daljša izpostavljenost ostankom pesticidov pa lahko škodljivo vpliva na zdravje in povzroča razne bolezni in deformacije, od raka do hormonskih motenj. Posledice se lahko razkrijejo šele čez leta.
