Halloween ali dan reformacije?
Primož Trubar buča
Od leta 1992 v Sloveniji 31. oktobra obeležujemo državni praznik, dan reformacije. V Sloveniji za glavno osebo reformacije velja Primož Trubar, ki
nas je prvič združil pod pojmom Slovenec. Trubar je
leta 1550 izdal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in sploh prvo
slovensko tiskano knjigo.
Katekizmu je pozneje dodal še Abecednik, pri
pisanju v slovenščini pa se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora,
kar kaže na to, da je poznal razlike v govorici v različnih delih ozemlja,
kjer so takrat živeli Slovenci. Napisal je več kot 25 del, kar je polovica vseh knjig, ki so jih napisali
slovenski protestantski pisci.
Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige v slovenskem jeziku, so tesno povezane z reformnim gibanjem, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luther, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej.
Pomembna pisca iz obdobja reformacije pri nas pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije, ki je bil natisnjen leta 1584 v Wittenbergu, je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.
Dandanes 31. oktober Halloween
Slovenska mladina pa se dandanes vedno manj zaveda tega praznika in 31. oktober bolj kot kaj drugo, velja za Noč čarovnic oz. Halloween. Verjetno boste danes več slišali o večerni maškaradi, kot o Primožu Trubarju.
Slovenci smo se očitno prodali temu prazniku, ki izhaja iz keltskih časov, a je v zadnjih letih v močno skomercializirani obliki v naš prostor prišel iz Amerike ter je danes pri nas verjetno bolj razširjen, kot naš avtohton pust.
Na kaj ste torej danes prvo pomislili, na Primoža Trubarja ali na čarovnico na metli?
Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige v slovenskem jeziku, so tesno povezane z reformnim gibanjem, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luther, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej.
Pomembna pisca iz obdobja reformacije pri nas pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije, ki je bil natisnjen leta 1584 v Wittenbergu, je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.
Dandanes 31. oktober Halloween
Slovenska mladina pa se dandanes vedno manj zaveda tega praznika in 31. oktober bolj kot kaj drugo, velja za Noč čarovnic oz. Halloween. Verjetno boste danes več slišali o večerni maškaradi, kot o Primožu Trubarju.
Slovenci smo se očitno prodali temu prazniku, ki izhaja iz keltskih časov, a je v zadnjih letih v močno skomercializirani obliki v naš prostor prišel iz Amerike ter je danes pri nas verjetno bolj razširjen, kot naš avtohton pust.
Na kaj ste torej danes prvo pomislili, na Primoža Trubarja ali na čarovnico na metli?
