Od verig in podobnih privezov do svobode gibanja

V četrtek, 7. septembra, bo v Državnem zboru potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se bo razpravljalo o predlogih novele Zakona o zaščiti živali in odločalo o usodi vseh tistih, ki nimajo svojega glasu, so brez vseh pravic in najbolj prezrti člani naše družbe.

Spodaj objavljamo zapis Društva za dobrobit živali AniMa o problematiki pasjih verig in podobnih privezov ter razloge zakaj moramo prepovedati pasje verige in podobne priveze.

Zakaj moramo prepovedati pasje verige in podobne priveze

Kljub znanstvenim dokazom, da so živali čuteča bitja, v Sloveniji človekov najboljši prijatelj še vedno živi svoje življenje na verigi in podobnih privezih. To je praksa, ki ne bi smela obstajati v sodobni družbi. Z izboljšavo Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) ima Slovenija edinstveno priložnost, da sledi zgledu drugih, naprednih držav in se postavi na pravo stran zgodovine tako, da prepove privezovanje psov na verige in podobne priveze. To bi bil pomemben korak k bolj sočutni in odgovorni družbi, ki spoštuje pravice vseh njenih prebivalcev.

Slovenija je po uradnih ocenah pasja dežela, po številu psov na gospodinjstvo sodimo v evropski vrh, psa naj bi imelo vsako tretje gospodinjstvo. Na žalost pa pri nas še vedno živi nekaj tisoč psov, ki so 24 ur na dan, v pripeki, v ledenem mrazu, neprimerno hranjeni, nikoli sprehajani, z vedenjskimi in fizičnimi težavami, brez interakcije s človekom ali okolico priklenjeni na verige oziroma druge podobne priveze ali zaprti v premajhne pesjake. Poleg tega je veriga lahko nevarna za psa. Obstaja tveganje, da se pes vanjo zaplete, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo smrt.

Društva za zaščito in dobrobit živali v Sloveniji najpogosteje obravnavamo primere, ko skrbniki psom ne zagotavljajo ustrezne prehrane, nege in zdravljenja. Nekateri psom sploh ne odstranjujejo zajedavcev, jih puščajo nezavarovane pred vremenskimi razmerami ali pa ne čistijo redno njihovih prostorov ter jih tako prisilijo, da živijo v svoji umazaniji. Najbolj pogosti so primeri prijav državljanov zaradi verig in podobnega priveza, ki je bodisi začasni ali stalni. Društva za zaščito in dobrobit živali se na prijave zaradi trenutno veljavnega zakona lahko odzovemo samo tako, da skrbniku svetujemo in pomagamo pri preureditvi bivalnih pogojev za psa, če se skrbnik strinja - a primerov, ko so skrbniki pripravljeni sodelovati, je zelo malo, zato je zakonska ureditev te problematike s prepovedjo in kaznimi nujna.

Praksa privezovanja psov na verige ali podobne načine je globoko zakoreninjena v nekaterih tradicijah, še posebej na ruralnih področjih. Vendar pa je čas, da se ozremo naprej in se zavemo negativnih posledic, ki jih ta praksa prinaša našim najboljšim prijateljem in zvestim spremljevalcem. Privezovanje psov na verige in podobne priveze lahko povzroči resne težave njihovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju.
Ena glavnih težav privezovanja psov je omejitev njihovega gibanja. Psi so naravno aktivne živali in potrebujejo prostor za raziskovanje, igro in telesno aktivnost. Veriga ali podobni privez omejuje naravno vedenje psa. To lahko povzroči stres, dolgčas in celo agresivno vedenje. Nasprotno pa lahko društva na pogladi izkušenj potrdimo, da psi, ki jih rešimo verig in podobnih privezov in jim omogočimo primerne bivalne razmere, kmalu prenehajo kazati znake agresivnosti.

Mednarodni primeri kažejo, da je prepoved privezovanja psov povsem izvedljiva in koristna rešitev. Države, kot so Nemčija, Združeno Kraljestvo in Švedska, so že sprejele takšne zakone, prav tako tudi Avstrija, Italija, Grčija, Belgija, Španija, Portugalska, Hrvaška, Poljska, Malta, Nizozemska in Češka. To kaže, da gre za sodoben in učinkovit pristop k obravnavi psihološkega in fizičnega počutja psov. Sprejemljive so izjeme pri privezovanju, če skrbniki pse sprehajajo na povodcu, pri veterinarju, v avtomobilu, pa tudi če so psi za krajši čas privezani pred kraji ali zgradbami, kamor ne smejo vstopati.

Slovenija bi morala slediti tem državam in prepovedati privezovanje psov na verige ter podobne priveze. To ni revolucija, temveč korak naprej k boljšemu ravnanju z živalmi znotraj evropskega kulturnega kroga. Za dosego tega cilja bi lahko uvedli prehodno obdobje, na primer dve leti, v katerem bi skrbniki morali zagotoviti ograjeno dvorišče z ustrezno velikostjo in zavetjem za svoje pse. To bi psom omogočilo več svobode in gibanja, hkrati pa bi se izognili neželenim tveganjem, povezanim z verigami in podobnimi privezi.

Danes več ni dvoma, da so psi čuteča bitja s sposobnostjo zavedanja. Številne raziskave v vedenjski psihologiji, nevroznanosti in etologiji so pokazale, da psi izkazujejo kompleksna čustva, kot na primer radost, žalost, veselje, strah, jeza, navezanost in krivda, prepoznavajo socialne signale in kažejo kognitivne sposobnosti, kot so učenje, spomin in reševanje problemov. Prepoved verig in podobnih privezov bi bil korak naprej v prizadevanjih za zaščito pravic živali in izboljšanje njihovega življenja. Psi so naši zvesti spremljevalci in si namesto trpljenja zaradi privezov zaslužijo dostojno življenje, ki vključuje prostor za gibanje, socialne interakcije in ustrezno oskrbo. Zaslužijo si življenje, ki ga je vredno živeti.

Društvo za dobrobit živali AniMa - Animals Matter