Nastop slepe pesnice Mirjane Šernek v Splošni knjižnici Ljutomer v sodelovanju z Lions klubom Ljutomer

Ljubiteljska pesnica Mirjana Šernek je skupaj s svojimi prijatelji pripravila lep in ganljiv nastop v torek, 10. 10. 2023, ob 18. uri v muzeju Splošne knjižnice Ljutomer v sodelovanju z Lions klubom Ljutomer.

Predstavila je svojo tretjo pesniško zbirko s pomenljivim naslovom »Svetloba življenja je močnejša od teme.« Mirjana je oslepela pri 11 letih, zato se še spominja, kako zgleda svet videčega. Mož Milan je bil Prlek in oba sta zelo rada prišla na obisk v njegovo rodno Prlekijo (Mala Nedelja). Milan je letos julija umrl.

Za uvod pesniške zbirke je Mirjana zapisala: »Zbirko posvečam možu Milanu, ki je srčno spremljal moje pisanje, me štirideset let spodbujal, me spremljal na vsakem koraku, nastopal z mano kot glasbenik po vsej Sloveniji, a žal ni dočakal izzida pesniške zbirke.«

Pesmi so globoke in ganljive, posvečene osebnim in družbenim temam skozi oči ženske, ki ne vidi. A Mirjana lahko vidi svet okoli sebe z vsemi drugimi čutili in je zelo pogumna in radoživa oseba.

Pogovor z Mirjano je vodil g. Franci Zorko, na klaviaturah je Mirjano ob zapetih pesmih, ki so bile posvečene možu Milanu, spremljal nečak Mišel Tasunovič, Mišo. Mirjanine pesmi so skupaj prebrali: Mirjana Šernek v brajici, Franci Zorko, Matilda Slavič in Vesna Laissani. V zbirki je 85 pesmi.

Mirjana je prvič po Milanovi smrti zapela pesmi in to nas je vse ganilo. Na koncu dogodka sta se vsem sodelujočim zahvalila predsednik Lions kluba Ljutomer, Sebastian Ivšek in Vesna Laissani, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer.

Ifigenija Simonovič je v spremni besedi pesniške zbirke zapisala: »V zbirki se pesnica dotika globokih tem, med katerimi naj izpostavim spremljanje bolnega, umirajočega in žalovanje. Izjemno ganljiva pa je pesem, posvečena materi. V »mostarski noči« se dekleta brezbrižno vedejo do čistilke v stranišču«. Družbeno kritična tematika je združena z najbolj osebnim spominom.

Mirjana ne more spotoma zapisati misli v hipu, ko se ji porodi. Medtem ko videči pisci hodimo okoli s svinčnikom in beležko, mora Mirjana misel zadržati, dokler ne pride do stroja z Braillovo pisavo. Ni mogoče prečrtavati, premetavati besed na papirju. Tako so pesmi domišljene, preden so zapisane. Občutki pa zato niso osiromašeno opisani. S pomočjo prispodob iz narave in vsakdanjega življenja so izostreni in neposredni. Gre za poseben postopek pisanja. Pesmi v tej knjigi mi je Mirjana narekovala ob branju svojega zapisa. Skupaj sva določili ločila in dolžine verzov za vidno knjigo. Naslovnico pesniške zbirke krasi fotografija Lucijana Bratuše, profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Ustvaril je tudi grafično podobo zbirke. Bratuša je mentor Mirjani na likovnih delavnicah v okviru tedna kulture, ki jih prireja Društvo slepih in slabovidnih na Gorenjskem.

Pesnici želimo še veliko umetniškega ustvarjanja, poguma in pozitivnih misli.

Zapisala. Vesna Laissani, Splošna knjižnica Ljutomer