Simon Bela
Strokovna žirija je v dva meseca trajajočem projektu Naj hlev, s katerim želijo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali, izbrala hlev, ki izkazuje najvišjo stopnjo dobrobiti živali. Ta naziv so na slavnostnem dogodku soglasno podelili kmetiji Čretnik s Perovega pri Žalcu. Drugo nagrado - za najbolj inovativen hlev - pa so podelili kmetiji Bogovič iz Velike vasi pri Krškem. Podelili so tudi nagrado Šampion ljudstva - hlev, za katerega je glasovalo največ obiskovalcev spletne strani najhlev.si. Hlev z največ simpatizerji je hlev Simona Bele iz Svete Trojice v Slovenskih goricah.
Namen letošnjega izbora je bil izpostaviti tiste vidike reje krav molznic in pripadajoče mlade živine, ki kažejo na veliko odgovornost rejcev, da zagotavljajo svojim živalim ne le optimalne pogoje za proizvodnjo ampak predvsem kvaliteto življenja, kot jo zaznavajo živali same glede na zdravstveno stanja, oskrbo, bivalno udobje, varnost, možnost izogibanja bolečini, strahu in stresu. Skratka, da živali v rejah v največji možni meri izražajo svoja naravna vedenja. Ljubljanske mlekarne mleko odkupujejo od kar 2200 slovenskih kmetij, zato imajo veliko odgovornost in vpliv na dobrobit goveda v Sloveniji.
Žirija, ki so jo sestavljali izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Marija Klopčič, strokovnjakinja za področje živalim in okolju prijazne namestitve govedi z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Klara Lovenjak, specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu in Aleš Valenčič, vodja agrooskrbe v Ljubljanskih mlekarnah, je vseh osem finalistov projekta obiskala na terenu.
Zmagovalni Naj hlev so izbrali soglasno. »Nosilec kmetijske dejavnosti Simon Čretnik, ki mleko trenutno oddaja Mlekarski zadrugi Ptuj, že več let sistematično vlaga v razvoj kmetije in svoje črede krav molznic, z namenom zagotavljanja najvišje možne ravni dobrobiti. Nov hlev z najmodernejšo tehnologijo se tako ponaša z veliko površino in prostornino, ki omogoča vsem kategorijam živali dovolj prostora in udobja, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo potrebe. Posebnost so pohodne in ležalne površine, ki so izjemno udobne, elektronsko vodene naprave pa skrbijo za učinkovito in varno robotsko molžo, čiščenje površin in spremljanje proizvodnega, rejnega in zdravstvenega statusa posameznih živali. Kljub visoki stopnji avtomatiziranosti procesov pa rejec s svojo stalno prisotnostjo v reji skrbi za odgovoren odnos do vsake posamezne živali,« pa se glasi utemeljitev.
O prejemniku nagrade za Najbolj inovativen hlev, kmetiji Vinka Bogoviča, pa so zapisali: »Izredno zračen, z urejenim aktivnim hlajenjem glede na temperaturno-vlažnostni indeks, z velikim številom ventilatorjev in pršilniki. V hlevu so ležalni boksi napolnjenimi z nastiljem, pridobljenim s sistemom "green bedding", ki je produkt separacije in reciklaže gnojevke. Takšna ležišča predstavljajo za živali zelo udobno, za okolje pa dovršeno trajnostno rešitev. Porodnišnica je bogato nastlana s slamo in prostorna, teleta pa imajo v boksih več prostora od predpisanih standardov. Za napajanje telet uporabljajo t.i. milk shuttle s pasterizatorjem, ki zagotavlja optimalno temperaturo mleka. Vodo v napajalnih koritih imajo ogrevano, v hlevu so trije roboti za molžo, luči z belo in modro svetlobo, ki se samodejno prilagajajo osvetljenosti, jasli pa so brez krmnih pregrad. Na tej kmetiji ves čas preizkušajo nove tehnologije, ena od njih je trenutno krmljenje t.i. shredlage koruzne silaže, obdelane s posebnim drobilcem za veliko strukturne vlaknine. Celotna čreda je v zelo dobrem stanju, omeniti pa velja tudi, da vse naložbe financirajo z lastnimi sredstvi.«
S projektom želijo Ljubljanske mlekarne spodbuditi skrb za dobrobit živali in izpostaviti ter pohvaliti najboljše prakse govedoreje. Kot največja mlekarna in največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji se zavedajo, kako pomembna je kakovost življenja živali. Kot del skupine Lactalis so leta 2022 sprejeli družbeno odgovorne zaveze tudi na tem področju. Njihovi zavezi, osnovani na načelu t.i. pet svoboščin Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), se glasita:
Zaveza 1: Do konca 2023 bodo v Ljubljanskih mlekarnah usposobili sodelavce v oddelku agrooskrbe, da bodo lahko izvajali svetovanje in nadzor pri rejcih.
Zaveza 2: Do konca 2023 bodo s stališča dobrobiti živali preverili stanje 24 kmetij z direktno pogodbo za odkup mleka.