Hudo je, ko se ti med nedeljsko jutranjo kavo začne podirati hiša...
Malo potres, malo voda, starost in dotrajanost, in partnerja Nada in Janez ter njuni kužek, muca in prašič so ostali brez doma. Vsak evro bi jima prav prišel.
Porušitev hiše v Vidanovcih
Nada Copot in Janez Ritonja, oba sta malo nad Abrahamom, s hribčka nad Ljutomerom, iz vasice Vidanovci, z okoli 60 prebivalci, oče in mati sina Davida in hčerke Vanje, ter babica in dedek vnukinje Nelly in vnuka Tijana, gotovo do konca življenja ne bosta pozabila nedelje, 7. januarja 2024. Ravno dan po praznovanju svetih Treh kraljev, sta namreč doživela tisto, kar si gotovo nihče ne želi in tudi ne zasluži. Najprej ju je okoli druge ure zjutraj prebudil potres, ki je dodobra stresel širše območje Prlekije, nato pa v jutranjih urah, ko sta že spokojno pila prvo kavo in se pripravljala za zajtrk, pride tisto najhujše, skoraj v celoti se jima je porušila starejša hiša, katero sta si kupila pred četrt stoletja, si jo sanirala in opremila po lastnih zmožnostih. Tisto nedeljo je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje poročala, da je ob 10.25 uri v naselju Vidanovci, v občini Ljutomer, prišlo do delne porušitve stanovanjskega objekta. Gasilci PGD Ljutomer in PGD Vogričevci so zavarovali preostali del objekta in preprečili nadaljnje rušenje. K sreči pri dogodku ni bilo poškodovanih oseb, v Prlekiji pa je še vedno osrednje vprašanje, ali je k delni porušitvi objekta, dodatno prispeval nočni potres, ki je prizadel širše območje Prlekije. Urad za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje je namreč zjutraj poročal, da so v nedeljo, 7. januarja, ob 1.49 seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,8 v bližini Ormoža, 120 km vzhodno od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili predvsem prebivalci severovzhodne Slovenije. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).
Če je verjeti tistemu, kar je ostalo od hiše skromnih partnerjev, kjer je samo 57-letni Janez zaposlen, 52-letna Nada, ki ima tudi zdravstvene težave, pa brez kakršnihkoli dohodkov, je gotovo tudi potres vsaj delno prispeval, da sta ostala brez strehe nad glavo. Okoli hiše, ne na hribčku nad njo in ne na vrtu pod hišo, ni videti nobenega plazenja, premikanja terena, kar bi se ob dolgotrajnem deževju lahko zgodilo. Zato Janez in prijatelja, brata Dejan in Emil Filipič, ki sta pomoči potrebnim v veliko pomoč, trdijo, da je svoj prispevek k rušitvi hiše gotovo dodal tudi potres, nekaj pa tudi večdnevno deževje.
Vseskozi živela v revščini in pomanjkanju, sedaj je porušena še hiša...
"V nedeljo, okoli 7,30 ure zjutraj ko sva z ženo pila kavo in zajtrkovala, je zunaj nekaj močno zaropotalo. Hitim ven in vidim veliko razpoko desno od vrat. Takoj zatem je potegnilo ostrešje in mi je že bilo jasno, da je nekaj hudo narobe. Kljub mrazu je tudi žena takoj zapustila hišo in sem že klical intervencijsko številko 112. Gasilci so hitro prišli in so najprej opeko dol zmetali in prerezali rušt, da se ne bi vleklo po celi dolžini. Praktično ves dan so številni gasilci reševali kar se je rešiti dalo, tako da so preprečili rušitev celega objekta," nam je žalostno razlagal Janez, ki je dodal, kako sta z ženo Nado vseskozi živela v revščini in pomanjkanju. Kljub temu sta pred okoli 25 let uspela starejšo hišo kupiti. Obnavljala sta jo koliko sta pač lahko z eno minimalno plačo, saj je samo on zaposlen v tovarni Murales Ljutomer, žena Nada pa ni zaposlena in nima nobenih prihodkov. Sin in hčerka sta si ustvarila družini in sta odšla na svoje. Tako prav v teh dnevih, ko čakata, da jima ljutomerska občina in tamkajšnji Center za socialno delo priskrbita vsaj začasno streho nad glavo, živita pri hčerki Vanji in njeni družini v Obrežu pri Središču ob Dravi.
Vodja Civilne zaščite občine Ljutomer je skupaj z gasilci odsvetoval, da bi kdorkoli vstopal v objekt oz. to kar je od nekdanje hiše ostalo. V vsej nesreči in žalosti je Janez vesel, da jih je obiskala delegacija občine Ljutomer, na čelu s podžupanoma Borisom Filipičem in Jankom Špindlerjem, ter drugih služb, a vseeno upa, da se bo vse skupaj nekoliko hitreje premaknilo, saj od besed in obljub ne moreta živeti. Odgovorni v občini so svetovali, da se gre v novogradnjo, Janez bi bil vesel, če bi lahko vse to porušili in nato uredili novo hišo, kjer bi imela dostojno življenje. "Najraje bi ostali tukaj, kajti to je edino kar je moje. To sem kupil s krediti in velikim odrekanjem, sedaj pa mi pravijo, da najbrž ne bo varno tukaj graditi novega objekta," pravi Janez in kaže, kako v okolici ni videti, da bi se kaj premikalo oz. plazilo. Pove tudi, da imajo v kraju in okolici več prijateljev, ki so jim pripravljeni pomagati pri gradnji. Pomoč so mu obljubili tudi v podjetju, kjer je zaposlen. "Mi se bomo organizirali in vse naredili, le za nakup materialov in opreme, bomo potrebovali finančna sredstva," pove sosed Filipič, Janez pa dodaja, kako verjame tudi, da s partnerko ne bosta ostala sama niti ko gre za finančno pomoč. "Vsak evro bi nam bil dobrodošel in gotovo bova vedela kam ga bova vtaknila, kajti moja plača komajda pokrije hrano in vse režijske stroške, ki jih je potrebno plačevati vsak mesec," razlaga Janez. Tudi zaradi tega si sama pridelata vsaj nekaj vrtnin in tudi kakšnega prašiča redijo, da imajo nekaj za pod zob. Tudi tokrat je en prašič v hlevu, zraven pa sta tudi dobro hranjena in vzdrževana pes in mačka, ki očitno zelo pogrešata lastnika.
Za vse živali je lepo poskrbljeno, saj jih zjutraj nakrmi sosed Dejan, popoldan ko se vrača iz službe pa se obvezno tudi Janez ustavi doma, kjer malo pregleda, če je dodatno kaj narobe, malo spusti psa, da se razigra in razveseli njegovega obiska. Dodatno nakrmi vse tri živali in se odpelje prespat k hčerki kakšnih 25 km stran. Tudi sosed Emil Filipič nam je povedal, da vsak dan opazujejo dogajanje v okolici podrtije, in ni opaziti, da bi se kaj premikalo. Kljub temu pa se strinja, da naj stroka oceni, kako in kaj, a se to mora zgoditi čim prej, kajti zunaj je zelo mrzlo, a Janez in Nada nimata strehe nad glavo, ne moreta pa biti v breme komurkoli drugemu, tudi če gre za hčerko in njeno družino.
Vsak evro bi bil dobrodošel
V življenju nas nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in prav to je nenadno doletelo Nado in Janeza iz Prlekije, kjer je ravno te dni, ko sta zakonca ostala brez toplega doma in lastne strehe nad glavo, tudi pritisnil mraz. Kot nam povesta nesrečnika ter tudi njihovi prijatelji in znanci, bi jima sedaj dobrodošel vsak evro in gotovo je, da si Prleka zaslužita širšo družbeno pomoč. Zato apeliramo na vse ljudi dobre volje, ki vedno ko gre za naše ljudi, priskočijo na pomoč in v okviru svojih zmožnosti pomagajo. Gotovo je torej, da Janez in Nada potrebujeta pomoč in le, če se dobri ljudje čim prej odločijo pomagati, bosta imela večjo možnost za dostojno življenje. Zato naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Bistveno bolje se počutimo, ko v tem divjem, neumornem tempu življenja pomoči potrebnim prižgemo iskrico upanja in veselja, ko nekomu ogrejemo srce. Pomagajmo, ko lahko. Delimo tisto malo, kar imamo in lepšajmo življenje soljudem z drobnimi stvarmi. Nasmehi, pogledi, zahvalami in stiski rok. Pa bo ves svet lepši in svetlejši. Za vas, zate, za Nado in Janeza, ki si želita le olajšati življenje, ko jima je ponagajala nesreča. Vsi, ki želite in zmorete jim pomagajte, in še naprej delajte dobro. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bosta Prleka, ki si zaslužita še več desetletij dostojnega življenja, čim prej zbrala dovolj sredstev s katerimi si bosta uredila nov dom ali vsaj obnovila ruševino, s čem bi spet zaživela lepo in spokojno. Z vašo pomočjo jim bo gotovo lažje...
Vsi lahko pomagamo
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati družini iz Vidanovcev, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za družino Lipovec, sklicna številka 7266. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 boste prispevali 5 evrov, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER10 pa 10 evrov.
