Vi ste vprašali, poslanski kandidati so odgovorili

Na portalu Prlekija-on.net smo vam prejšnji teden omogočili, da postavite vprašanja poslanskim kandidatom v volilnem okraju Ljutomer. Obiskovalci ste postavili preko 30 vprašanj na katere so poslanski kandidati tudi odgovorili.

V uredništvu smo naredili selekcijo šestih vprašanj, ki so bila zastavljena vsem kandidatom in ki se nam zdijo najbolj pomembna za naše kraje ter najbolj aktualna. V članku je pri vsakem kandidatu, ki je dobil osebno vprašanje, objavljeno tudi največ eno tako vprašanje, za katero menimo, da je najbolj aktualno in zanimivo. Ta vprašanja so v nadaljevanju tega članka objavljena skupaj z odgovori kandidatov, vsa ostala vprašanja pa najdete na koncu članka v pdf in doc datoteki.

Našemu povabilu k sodelovanju se je odzvalo 12 kandidatov, odgovore pa nam je poslalo 10 kandidatov: Franc Jurša - DeSUS, Sara Karba - LDS, Erik Kos - DSD, Zvonko Kustec - Lista Virant, Sabina Rajh - Zares, Miran Ros - SLS, Branko Smodiš - SD, Anica Šimonka - NSi, Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo in Janez Vencelj - SMS Zeleni.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija, nam je odgovore poslala naknadno zaradi bolezni.

V volilnem okraju Ljutomer kandidira 17 strank oz. list, ostali kandidati so še  Milena Babič - Zeleni Slovenije, Danica Horvat - SNS, Alojz Kovačič - SSN, Petra Mlinarič Jager - SDS, Dean Pajtler - SEM-Si in Goran Šoster - TRS.

Vprašanja in odgovori niso lektorirani ali kakorkoli drugače urejani, objavljeni so taki, kot so prispeli k nam, tako vprašanja kot tudi odgovori. Odgovori so zapisani po abecednem vrstnem redu priimka kandidata.

Vsem kandidatom se v imenu obiskovalcev in uredništva zahvaljujemo, da so si vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja ter jim želimo veliko uspeha na prihajajočih volitvah. Obiskovalcem pa želimo veselo in zanimivo branje, saj je napisanega kar veliko. Morda bodo tudi ta vprašanja in odgovori nekoliko vplivali na vašo odločitev, 4. decembra na volitvah.

Ob tej priložnosti se tudi vsi kandidati, ki so odgovarjali, obiskovalcem zahvaljujejo za zastavljena vprašanja.

Franc Jurša - DeSUS: Socialna stiska ljudi, ki živijo v Pomurju, je nedvomno večja od socialne stiske prebivalcev preostale Slovenije. Program naše stranke, DeSUS je zagotovo najbolj socialno naravnan – zavzemali se bomo za varno prihodnost vseh, mladih, delavcev, kmetov, upokojencev in invalidov. Odlična priložnost za Pomurje je Zakon o Pomurju, vendar pa je pri izvedbi le-tega potrebna večja transparentnost.

Sara Karba - LDS: Socialne stiske je na žalost v Pomurju preveč, a smo ljudje preponosni marsikdaj to tudi pokazati. Je pa nedopustno, da ljudje živijo na pragu revščine v državi, ki sodi med razvite. Socialno stisko doživljajo vse generacije od mlade do starejše. Mladi jo doživljajo predvsem skozi nezaposlenost, starejši pa skozi nizke pokojnine. Mladim moramo zato zagotoviti možnosti zaposlovanja, ki so povezana s tem, da podjetnikom država čim bolj olajša delovanje z čim nižjimi prispevki in stimulacijo zaposlovanja. Uvesti moramo državno poroštvo za najemanje stanovanjskih kreditov mladim in mladim družinam in jim s tem pomagati, da se postavijo na lastne noge. Starejši generaciji pa zagotoviti solidno finančno preskrbljenost v zasluženem pokoju. Borila se bom tudi, da zdravstvo ostane javno in vsem dostopno.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: vzpodbujati razvoj gospodarstva na realnih temeljih, vzpostaviti dober Agroživilski program kar nam bo zagotavljalo razvoj ne samo mest ampak tudi podeželja, dvig kakovosti življenja na vseh ravneh pa pomeni zdravje in samozavest prebivalstva.

Erik Kos - DSD: Brez skrbi, zelo konkretno, ker imam na tem področju največ strokovnih in delovnih izkušenj. Vendar to je zelo subtilno področje in moje izkušnje kažejo, da če se dobre ideje razkrijejo prehitro ali napačnim ljudem, se rado uveljavi stari slovenski rek: kaj če meni crkne ena krava, glavno je, da sta sosedu crknili dve. Upam, da me razumete, kaj hočem reči.

Zvonko Kustec - Lista Virant: Edini izhod so delovna mesta in ne socialne pomoči delazmožnim državljanom. Odgovor je preprost in sledi iz programa stranke Državljanska lista Gregorja Viranta dosegljiv na internetnem naslovu: www.listavirant.si/

Sabina Rajh - Zares: Socialno stisko lahko rešimo le z novimi delovnimi mesti. Te lahko ustvarimo le, če ustvarimo dobre pogoje za razvoj gospodarstva in prihod investitorjev.

NOVA DELOVNA MESTA
- 1 % BDP letno investirati v razvoj zelenih tehnologij in zelenih projektov - 350 mio/leto
- spodbude razvoju delavskih kooperativ, socialnim podjetjem in solastništvu zaposlenih v podjetjih
- iz 1% na 10% zaposlenih v socialnem podjetništvu in iz 2% na 11% BDP (60.000 novih delovnih mest)
- z samooskrbo (ki bi prinesla veliko možnosti pri samozaposlitvah kmetov)
- z zeleno davčno reformo prenesti del davčnega bremena iz obdavčitve dela na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin
- Povečevati sredstva za raziskave in razvoj do 3,6 % BDP – od tega 1,2 % iz javnih virov
- Zgodba 5 I-jev:
Izobraževanje - za znanje, ki omogočajo drugi I-ji:
Inovacije - za razvoj novih tehnologij višje dodane vrednosti, kar lahko uresničimo z tretjim I-jem: Integracijo - za skupen in usklajen tehnološki preboj. Četrti I-ji so:
Investicije - ki omogočajo produkcijo in na koncu še 5 I:
Internacionalizacija - za dostop do svetovnih trgov in kupcev

USTAVITI POVEČEVANJE NEENAKOSTI
- Omejiti razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih na 10:1,
- Dohodninska razbremenitev srednjega razreda in višja obdavčitev najbogatejših,
- Zagotoviti, da so prispevki obvezna kategorija pri izplačevanju plač.

Miran Ros - SLS: Socialna politika je najtežja tema, saj socialna stiska pri posamezniku načenja dostojno življenje. Floskula o velikih avtih in znižanih plačil vrtca se mora nehati tako, da bodo socialne transfere dobili res samo pomoči potrebni.  Zato pa bo treba dotični instituciji podeliti večje pristojnosti pri kontroli upravičencev. Glavna naloga za reševanje socialne stiske pa je seveda vzpostaviti primerno okolje za ustanavljanje malih družinskih  podjetij in spodbujati samozaposlitev s tem, ko bomo uvedli administrativne in davčne ugodnosti . Uvedba pavšalnega davka za mikro podjetja in samozaposlene bi te subjekte razbremenila nepotrebne administracije. Primer samozaposlenega: v tem času nekdo izdeluje in prodaja adventne venčke in mora po sedanjih predpisih voditi dvostavno knjigovodstvo namesto, da bi se spremljali  le dejanski dohodki in odhodki v naprej priznanem deležu.

Branko Smodiš - SD: Socialno stisko lahko omili oz. odpravi zgolj gospodarski razvoj, ki prinaša nova delovna ter s tem zmanjašanje števila ljudi, ki so odvisni od socialne pomoči. Za Pomurje vidim priložnost v malem gospodarstvu, turizmu in obnovljivih virih energije. Potencial zelenih energij v Pomurju je ogromen. Bodo pa morale vse pomurske občine vzpostaviti enotno strategijo glede izkoriščanja OVE. Država pa mora pri tem odpraviti različne birokratske ovire, ki vlaganja na tem področju otežujejo. Glede turizma moram izpostaviti, da namenjamo premalo pozornosti športnemu turizmu. Namreč naši kraji so zelo primerni za priprave raznih športnih ekip. Za primer lahko vzamemo tuje nogometne ekipe, ki se vsako leto odpravijo na priprave v tujino. Pri tem iščejo mir in kvalitetne pogoje. Z nekaj več vlaganji v športno in turistično infrastrukturo bi lahko bili naši kraji idealni za priprave tujih ekip. Velja omeniti, da tisti najbolj zvesti navijači svoje ekipe spremljajo tudi na pripravah in pri tem porabijo veliko denarja.V sosednji Avstriji (npr. Bad Radkersburg) in tudi v nekaterih slovenskih krajih športni turizem že s pridom izkoriščajo. Malo gospodarstvo lahko razvijemo le na način, da naše podjetnike postavimo v enak izhodiščni položaj s podjetniki v konkurenčnih državah. Namreč naši podjetniki so zaradi davčnih in birokratskih razlogov razmeroma nekonkurenčni v tujini. Gospodarstvo bo potrebno razbremeniti, vendar to skorajda ni mogoče brez, da bi prej okrnili socialne pravice, ki so nam danes samoumnevne. Namreč socialo in javni sektor hrani ravno gospodarstvo. Le gospodarstvo lahko zagotovi nova delovna mesta, med drugim tudi za mlade. Dokler bo povprečna plača v javnem sektorju nekaj 100 EUR višja od tiste v gospodarstvu, država ne more delovati.

Anica Šimonka - NSi: Nerealno je pričakovati, da bo naslednja vlada imela ''regijsko'' socialno politiko, torej eno za Pomurje, drugo za Dolenjsko itn.
V koalicijsko pogodbo bomo predlagali naše usmeritve.

Najboljša sociala so trajna delovna mesta in to je politika NSi. Nihče ni srečen, če mora dobivati socialno pomoč.
Preveriti je treba vse socialne transfere in preprečiti morebitne zlorabe. Socialne podpore je potrebno vezati tudi na premoženje.

Zavzemamo se za nov model socialne politike. V zadnjih treh letih se je število brezposelnih povečalo kar za 80 %. Vedno več je ljudi pod pragom revščine in zato vedno več prejemnikov socialnih pomoči. Zadolženost države se je tako povečala, da bo dolg bremenil še naslednje generacije. Kriza je zato opozorilo, da s starimi modeli socialne politike ne moremo slediti sodobnemu razvoju po svetu.

Prizadevali si bomo za utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, kar bo krepilo tudi socialno in teritorialno povezanost. To je jedro in vogelni kamen našega političnega prizadevanja.

Družba mora poskrbeti, da noben posameznik ali skupina ne živi pod mejo socialne varnosti, zato spodbujamo zavest o osebni odgovornosti posameznika za lastni varni socialni položaj, predvsem v starosti. Za socialno varnost vsakega posameznika so zato odgovorni trije dejavniki: najprej posameznik, nato delovno in bivalno okolje, v katerem živi, in nazadnje država z učinkovito zakonodajo in primernimi finančnimi viri.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Gibanje za Slovenijo, ki ima podporo v Neodvisni stranki Pomurja – NSP, si je zadalo dolžnost, da vzpostavi pogoje za gospodarsko rast in razvoj, kar pomeni, da je potrebno slovensko (torej tudi pomursko) gospodarstvo razbremeniti obstoječih davkov, vlagati v znanost (v Pomurju imamo veliko sposobnih ljudi) in razvoj, tujim vlagateljem pa moramo omogočiti takšne pogoje, da jim bo Slovenija postala zanimiva (odprava administrativnih ovir, subvencije za zelene naložbe in inovativne naložbe hitro rastočih podjetij). Vse to bo prineslo prepotrebna nova delovna mesta, ki bodo temeljila na višji stopnji dodane vrednosti, kar pa bo prineslo socialno stabilnost ter posledično stabilnost javnih financ.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Z vzpodbujanjem razvoja regije, usmerjenostjo v dvig samooskrbe s hrano (zelenjava, vrtnine), varčevanje energije (prenova domov za stare, šol, vrtcev, bolnišnic) in zeleno energijo (geotermalna, sončna) bomo ustvarili nova delovna mesta. S širokopasovnim internetom pa bomo tudi mladim približali nove poslovne možnosti v segmentu novih tehnologij in inovacij. Za začetek pa mora delovati močna socialna podporna mreža. Tukaj smo v prednosti pred tekmeci saj zagovarjamo močno socialno državo in v izhodišče postavljamo kakovost bivanja, kar je cilj, ki ga moramo zasledovati pri razvoju gospodarstva. Edino družbeno in okoljsko odgovorno gospodarstvo ima možnosti ZA (ZELENI) PREBOJ.

Dejstvo je, da se položaj socialno ogroženih, v naši regiji, poslabšuje, zato so potrebni koreniti ukrepi za spremembo na bolje. V SMS – ZELENI se zavzemamo za takojšnjo reformo sistema socialnega varstva. Prepričani smo, da sta univerzalni temeljni dohodek, UTD in UP univerzalne pokojnine, pravi rešitvi za izboljšanje položaja socialno ogroženih skupin prebivalcev in za ohranjanje socialne države in države blaginje, ki deluje v korist ljudi. Menimo, da je trenutni sistem socialnih transferjev zgrešen, saj je je posameznik, znotraj tega sistem, razosebljen in ponižan ter v popolni odvisnosti od zaposlenih na socialnih centrih. UTD je lahko generator novega družbenega razvoja, prinaša pozitiven vpliv na storilnost in motivacijo za delo ter vrača dostojanstvo posamezniku. Z uvedbo UTD bi se od sedanjih pasivnih socialnih transferjev premaknili naprej v večjo aktivacijo ljudi, saj bi se temelj (UTD) z vsakim delom zgolj nadgrajeval, sedaj se zadeve izključujejo, kar je razlog za ne-delo. Ob uvedbi UTD in UP bi se socialni dialog o osnovni socialni varnosti končal, tako da bi se ob reformah pogovarjali predvsem o javnem standardu, ki pa bo odvisen od količine pobranih davkov.

---

Franc Jurša - DeSUS: Verjamem, da je sodelovanje z županjo več kot potrebno in seveda tudi mogoče. Pomagal bi ji povsod, kjer bi moja pomoč bila potrebna, pa tudi tam, kjer bi ji z mojih prispevkom lahko olajšal. Sledim svojim moralnim vrednotam, katere so trdno povezane  z okoljem, iz katerega prihajam in katere so mi privzgojili moji starši. Med te vrednote sodi tudi poštenost.

Sara Karba - LDS: Sodelovanje župan-poslanec je zelo pomembno in vzajemno. Župani poslancu sporočajo, kaj je nujno in potrebno, poslanec pa v duhu tega pomaga v pri uvrščanju teh problemov na razprave, poskrbi za kontakte in rešitve. Z županjo sodelujeva tako zdaj pri delu v občinskem svetu, sodelovale pa sva tudi pri oblikovanju programa za razvoj ljutomerske občine na lanskih volitvah in vsaj v svojem imenu lahko trdim, da z županjo sodelujeva zelo dobro.  Vsekakor je moj namen delovati pošteno in moralno, saj sem tako vzgojena in za tem trdno stojim! V primeru moje izvolitve za poslanko, bi z županjo bili odličen tim.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: v času ki ga živimo je nujno da sodelujemo in da skupaj iščemo najboljše rešitve, torej DA.

Erik Kos - DSD: Politološka veda v tej državi je zelo mlada. Zato ni nič hudega da se postavlja vprašanje sodelovanja z županjo itd. Županja predstavlja izvršilno oblast v lokalni skupnosti, zato je njen močnejši sogovornik vlada. Poslancu pa je bolj avtentični sogovornik občinski svet. In menim, da je več vredno, če bi se kot poslanec udeležil vsak mesec vsaj ene seje od štirih občinskih svetov, hkrati pa vedno prebral vse zapisnike sej OS in po potrebi iskal dodatna pojasnila. Ampak to je že resno in odgovorno razglabljanje o delu in nalogah poslanca.

Kar se tiče poštenosti in moralnosti županje, se s tem ne obremenjujem. Vendar se ti dve etični vrlini po mojem mnenju ne izražata z besedami, pač pa z dejanji. Skratka ne moreš stati na glavnem trgu in kričati na ves glas: »Jaz sem pošten«. Sam recimo, ne bi nikoli zabredel n.pr. v nepotizem.

Zvonko Kustec - Lista Virant: Ne samo z županjo, z vsemi, kar sem zapisal nedvoumno v moj program. Zvonko Kustec ne bo pripeljal firm, naredil kolesarske steze itd... Mi jih bomo SKUPAJ, ne glede na različne poglede na preteklost, polpreteklost in sedanjost. V program sem zapisal:

• povezovanje z matičnim okoljem v smislu spodbujevalca ekonomsko – družbenega in širšega humanističnega razvoja na prleški mikroravni;
• vzpostavljanje ustvarjalnih dialogov in kulturnih stikov med prleškimi akademiki, intelektualci, podjetniki in kmetovalci v smislu hitrejšega napredka;
• ohranjanje prleške identitete v vseh stičnih točkah lokalnega in globalnega in tako poglobljeno zavest prleškega evropejstva oz. evropskega prleštva.
  

Sabina Rajh - Zares: Sodelovanje z županjo občine Ljutomer je nujno potrebno. Ko bom poslanka DZ bo moja prioritetna naloga prav ta prenos informacij iz državnega nivoja na občino, na županjo, ker le z medsebojno pomočjo in sodelovanjem nam lahko uspe pripeljati našo pokrajino v takšen položaj, kot si ga želimo. Zavzemala se bom za interese vseh državljanov naše lepe dežele in ne za lastne interese, ali interese posameznih lobijev. Sem poštena in zanesljiva ter vedno pripravljena pomagati sočloveku. Glede na to, da se pri svojem delu srečujem z različnimi ljudmi in vedno prisluhnem njihovim tegobam, predlogom, sem najbrž prava oseba za zastopanje ljudi, ne glede na socialni ali družbeni položaj.

Miran Ros - SLS: Županjo Ljutomera mag. Olgo Karba poznam iz otroških let. Med drugim sva  sodelovala pri enem največjih skupnih projektov občin Ljutomer in Križevci, pri izgradnji skupne čistilne naprave v Ljutomeru, kjer je vsak zastopal svojo Občino. Skupna čistilna naprava, v solastništvu obeh občin Ljutomera in Križevec, stoji in deluje, kar pomeni, da smo takrat vsi, ki smo sodelovali na tem projektu bili sposobni dialoga in kompromisnih rešitev. Enako velja za naprej! Poštenost in moralne vrednote zame niso nekaj novega, ker so mi že danes vodilo v življenju. Pretok informacij med županjo, župani in poslancem je ključnega pomena in pri tem ne vidim nobenih ovir, kajti z vsemi štirimi se osebno poznam in z vsemi sem imel že priložnost sodelovati na različnih področjih.

Branko Smodiš - SD: Poslanec našega volilnega okraja mora sodelovati z župani vseh štirih občin, ne zgolj z županjo občine Ljutomer. Očitno pa želite, da komentiram zgolj sodelovanje z županjo občine Ljutomer. Njeno poštenost in izpolnjevanje ambicioznih ciljev bodo ocenile občanke in občani na lokalnih volitvah čez tri leta. Za občino Ljutomer je gotovo dobro, če bo uspela svoje cilje uresničiti. Če spremljate dogajanje na lokalni ravni, lahko opazite, da Socialni demokrati z ga. županjo nismo vedno na isti valovni dolžini. Točno pred enim letom smo se zapletli v spor okrog sestave KVIM-a, kjer nismo podprli predloga  po katerem bi bila sestava omenjene komisije v razmerju 6:1 v v korist partnerstva, ki je podpiralo ga. županjo in to kljub dejstvu, da je njeno partnerstvo v občinskem svetu imelo 11 od 21 svetniških mest. Na koncu smo bili v javnosti Socialni demokrati predstavljeni kot tisti, ki smo izpadli krivci za ta zaplet, čeprav smo zgolj zagovarjali demokratično sestavo KVIM-a. Od tistega trenutka je naše medsebojno zaupanje omajano. Kljub vsemu pa še naprej podpiramo dobre predloge, ne glede na to, kdo jih predlaga, medtem ko slabe in slabo pripravljene rešitve ne moremo podpreti. V kolikor bom izvoljen za poslanca v DZ ne bom gojil nobene zamere do ga. županje. Trudil se bom, da bo sodelovanje z ga. županjo in ostalimi tremi župani dobro, tako da bomo skupaj uresničili največje možno število projektov, ki bodo izboljšali življenski standard prebivalcev s področja upravne enote Ljutomer. Tu smo zaradi ljudi in v današnjih časi enostavno ni prostora za osebne zamere.

Anica Šimonka - NSi: Sodelovanje je v vsakem primeru plodnejše kot nesodelovanje. Sodelovati želim z vsemi, ki jim je mar za naše ljudi in to so ob županih tudi drugi občinski funkcionarji, neumorni sodelavci Karitas in Rdečega križa, gasilci, sodelavci turističnih društev in aktivi kmečkih žena, športniki v vseh panogah, župnije, šole … 
Poštenost in spoštovanje moralnih vrednot sta tudi temeljni krščanski vrednoti, ki sta bistveni za uspešno sodelovanje. Iz vprašanja izžareva želja po skupnem delu in to je dobro. Vsak poslanec mora prisluhniti ljudem, tako kot smo ljudje dolžni prisluhniti drug drugemu.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Vsekakor je sodelovanje z županjo potrebno in nujno za vzpostavitev gospodarske rasti in razvoja in s tem novih delovnih mest, torej sodelovanje predvsem na tistih mestih, ki bodo prinesla razvoj Prlekije oz. Pomurja – za dostojnejše življenje ljudi (delo, socialne razmere...).
Poštenost in spoštovanje moralnih vrednot ne bi smelo biti vprašanje, to bi moral biti temelj delovanje vseh političnih institucij na lokalni in državni ravni.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Sodelovanje z županjo občine Ljutomer in seveda tudi župani občin Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Razkrižje in tudi širše je seveda potrebno in nujno za bolši razvoj regije. Kot poslanec se bom posebno angažiral in pomagal tako županji kot županom pri izpolnjevanju njihovih zastavljenih ciljev dokler bodo ti  zastavljeni pošteno in v okvirjih programa SMS – zeleni Evrope, mojih prepričanjih in moji vesti. Strinjam se z vami, da je ljutomerska županja poštena z visokimi moralnimi vrednotami in ima ambiciozno zastavljene cilje v katerih jo kot podžupan tudi v celoti podpiram in aktivno pomagam kolikor je v moji moči.

---

Franc Jurša - DeSUS: Pri glasovanju se vedno oziram na svojo vest, lastne vrednote in interes domačega okolja, kar je razvidno iz mojega glasovanja v prejšnjem mandatu. Kadar so odločitve stranke v skladu z mojimi vrednotami in potrebami okolja, iz katerega prihajam, podprem skupno odločitev stranke, kadar pa ni tako, pa glasujem po svoji lastni presoji.

Sara Karba - LDS: Na državnozborskih volitvah se kljub volilnemu sistemu vseeno volijo tudi obrazi, ki zastopajo stranko na določeni regiji. Zavedam se dejstva, da so izvoljeni poslanci predstavniki vsega ljudstva. Stranke so jim samo omogočile  priti v parlament in tam seveda zastopati programske usmeritve posamezne stranke. Pri glasovanju v parlamentu, pa so poslanci suvereni in morajo glasovati predvsem po svoji vesti. Zato sama stojim za tem kaj povem in tudi za tem zakaj se zavzemam. Delujem po načelu, da nosim odgovornost za svoja dejanja sama in se ne skrivam za drugimi, tako tudi poslanec ne sme biti volilni aparat svoje stranke, ampak stati za svojimi načeli in obljubami s katerimi se je zavezal svojim sokrajanom in ne svoji stranki.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: odločitve v parlamentu morajo biti v interesu volilk in volilcev, zato sem bom poskušala ravnati pri odločitvah po lastnem prepričanju.

Erik Kos - DSD: Pametna politika, če hoče seveda biti dobra in modra, mora biti kompromis stroke in interesov. V zadnjih 20 letih nismo razvili nobenih instrumentov političnega dialoga, ki bi presekal, po eni strani pasjo vdanost, ali gor ali do, ali levo ali desno. Vest in želje državljank in državljanov se bodo lahko močneje izražale s takojšnjo regionalizacijo Slovenije in prenosom tistih politik, za katere je celo škodljivo, da se dorečejo zgolj na državnem in ne regionalnem nivoju. Zame je poslanec neodvisen in če kaj zagovarjam, potem to, da je odgovoren predvsem svojim volivcem.

Zvonko Kustec - Lista Virant: Po svoji presoji. Imam svojo glavo, ki jo znam uporablati.

Sabina Rajh - Zares: Glasovala bom tako, da bo najboljše za vse državljanke in državljane, seveda pa bom posebno pozornost namenjala svojemu okraju. Poslanci stranke Zares so v preteklem mandatu zelo malo krat glasovali vsi enako, kar dokazuje, da v Zaresu ne vlada diktatura, kot v marsikateri drugi stranki.

Miran Ros - SLS: Prvo in osnovno merilo mi bo moja vest. Če bi stranka zahtevala kaj proti mojemu trdnemu prepričanju in po mojem mnenju ne bi bilo v skupno dobro, bi glasoval po svoji vesti in to tudi javno zagovarjal. Prav gotovo pa je stranka SLS tista, ki ima v svojem programu stališča, s katerimi se strinjam.

Branko Smodiš - SD: Kandidiram na listi Socilanih demokratov, kar pomeni, da delim vizijo prihodnosti naše države, kot je zapisana v našem predvolilnem programu. Torej se ne bo pogosto dogajalo, da bi bila moja stališča nasprotna stališčem stranke. Seveda pa se lahko zgodi, da se glede določene zadeve ne bom strinjal s stranko. V tem primeru bom glasoval po svoji vesti in pričakujem, da pri tem ne bom trpel nobenih posledic. Niti si ne bi želel biti član stranke, ki ne bi dopuščala drugačnega mnenja in če ste kdaj spremljali dogajanje v naši stranki, ste lahko kmalu ugotovili, da so naše debate kar pestre in da gotovo ne vlada enoumje. Glede odločitev, ki bodo zadevale naše kraje, bom prav tako ravnal po svoji vesti, kar pomeni, da bom podpiral odločitve, ki so dobre za večino prebivalcev volilnega okraja.

Anica Šimonka - NSi: Vsekakor ne bom ravnala v škodo Prlekije. Politično stranko razumem kot združenje ljudi, ki imajo podoben pogled na dogodke v družbi. Razumem jo tudi kot orodje za uveljavitev sprememb v tej družbi, ko so le te potrebne.
Potreba po spremembi mora izhajati od ljudi, ki jih kot poslanka zastopam.
Volivci imamo na volitvah vedno možnost izbrati nekoga, za katerega verjamemo, da zastopa naš interes. Da po volitvah ne bomo razočarani je pomembno, da pregledamo, kaj pomeni glas za kandidata, kakšne so vrednote, ki jih zastopa, kakšna je usmeritev stranke, kakšno je bilo v preteklosti opravljeno delo. V stranki smo zato, ker imamo podobna mnenja in stališča do vprašanj, zato se odločanje po svoji vesti oziroma po mnenju stranke ne bi smelo razhajati.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Gibanje za Slovenijo, ki ima podporo v Neodvisni stranki Pomurja – NSP, nima sedeža v Ljubljani. Kot (morebitno) izvoljeni parlamentarci, smo izvoljeni s strani ljudi, zatorej je moralno nedopustno, če ne bi delovali v imenu ljudi – svojih ljudi, ki so nam to zaupali.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Kot poslanec bom glasoval prvo po svoji vesti in po željah občank in občanov volilnega okraja Ljutomer to je občin Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Razkrižje in tudi širše in v okviru programa SMS – Zeleni Evrope katerega v večini zagovarjam in podpiram. To sem dokazal že kot svetnik Občinskega sveta Občine Ljutomer v obdobju 2006 – 2010 ko sem , kot član koalicije, kljub večkratnim preglasovanjem , glasoval po svoji vesti in svojih prepričanjih. To dakazujem tudi sedaj kot občinski svetnik in podžupan ko glasujem po svoji vesti in svojih prepričanjih kljub nekaterim pritiskom drugih svetnikov, ki me hočejo disciplinirati z raznimi grožnjami o razrešitvah z določenih mest samo zaradi tega ker sem glasoval po svoji vesti in zagovarjal svoja stališča in stališča občank in občanov. Nekateri svetniki mislijo, da če so glasovali za moje imenovanje na določeno funkcijo občinskega delovnega telesa, da bi jim zaradi tega moral biti pokoren in glasovati po njihovih željah in za njihove kadrovske apetite. Na tak način me funkcije ne zanimajo ne nameravam biti njihov glasovalni stroj tudi za ceno razrešitve.

---

Franc Jurša - DeSUS: Reforme zagotovo so potrebne, vendar morajo biti usklajene z vsemi socialnimi partnerji in parlamentarnimi strankami. Podprli bomo reforme, ki bodo v dobrobit malega človeka, predvsem pa tistih najbolj socialno ogroženih. V mandatu, ki se izteka, sem si nabral veliko izkušenj, s katerimi lahko pomagam naši pokrajini. Predvsem je potrebno pospešiti gospodarski razvoj in zagotoviti delovna mesta za mlade, da ti ne bodo več odhajali.

Sara Karba - LDS: Reforme, ki jih je začela dosedanja vlada so nedvomno izredno pomembne, saj sedaj, pred volitvami to pravzaprav priznavajo vse politične stranke. Zato je bila zavrnitev teh reform neodgovorno dejanje sedanje opozicije, ki ji je bolj, kot interes države in skupnosti, bila v ospredju všečnost in samopromocija in predstavitev in tolmačenje reform s strani države, saj marsikomu ni bilo jasno kaj se spreminja in na kak način.
Predvsem pokojninska in zdravstvena reforma sta nujno potrebni, urediti pa bi bilo tudi treba marsikaj zajetega v reformi o malem delu. Prav gotovo jih bom podprla, vendar z določenimi popravki.

Vsi v svojih programih predstavljamo bolj ali manj enake cilje in rešitve, ki jih želimo uresničiti kot poslanci. Ne morem obljubljati gradov v oblakih, ker vemo, da niso rožnati časi, vendar pa je naloga vsakega poslanca, da izkoristi svoj položaj in nalogo, ki jo ima, da pri svoji najboljši moči poskrbi za to, da njegova svojo regija ne dobi nič manj sredstev ali pozornosti, kot ostale regije. Problemi so ravno v tem, da se večina poslancev ne oglaša v prid svoje regije, ali pa si izbirajo medijsko pomembnejše teme. V najslabšem primeru pa se izognejo zadevam, ki niso všečne. Kot poslanka si bom prizadevala, da bo naše področje deležno pozornosti, ker si jo zasluži. Država mora vzpodbujati resurse, ki smo jih neopravičeno zanemarili. Tukaj mislim predvsem na kmetijstvo, ki životari od subvencij, namesto, da bi bili blagovna znamka naše pokrajine, ki bi bila pojem zdrave hrane. Za vzgled si je treba vzeti severno primorsko pokrajino.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: v času ki ga živimo so ulrepi za stabilizacijo nujno potrebni zato podpiram realne ukrepe, ki bodo zagotavljali človeka primerno življenje.

Erik Kos - DSD: Reforme moramo dokončati že zaradi tega, da se nam dvigne bonitetna ocena. Naš največji problem je namreč plačilna nedisciplina v državi in kreditni krč v svetu in tudi doma.

Osebno menim, da lahko tudi Prlekija ogromno stori za dobro delo svojega poslanca, kdor koli pač bo. In kako? Da ljudje, ki so aktivni na lokalnem nivoju, občinski svetniki in županja ter podžupan, poskrbijo za dober opis vseh temeljnih problemov, ki niso neposredno v pristojnosti lokalnih oblasti, z iskanjem političnega konsenza o prioritetah reševanja problemov (saj poznamo tiste izkušnjo o KS in občini, ko so neke KS dobile vse in takoj, druge pa le obljubo...).

Poslanec lahko mnogo stori za Prlekijo z hitrim prenosom informacij o možnostih financiranja, povezovanja, z izmenjavo informacij med občinami ,dopolnitvijo zakonskih in pravnih okvirov, da se z njimi ne blokira aktivnosti itd.

Zvonko Kustec - Lista Virant: Prav gotovo dosedanja vlada ne bi začela z reformami, če ne bi bile potrebne. Žal na način in tako samovšečno, da je bil potreben referendum, na katerem so ljudje rekli NE. Za tako korenite spremembe je potreben vseslovenski konsenz ob tenkočutni obravnavi različnih vidikov in situacij.
Nimam čarobne paličice in pomagam ji bom največ s svojim delom, ki bo usmerjeno ZA Prlekijo.

Sabina Rajh - Zares: Reforme so bile zavrnjene na referendumih zaradi tega, ker so bile ljudem s strani predlagateljev referendumov napačno in zavajajoče predstavljene.
Reforma pokojninskega sistema je nujna zaradi staranja prebivalstva, vsako odlaganje pomeni zadolževanje za 300 milijonov evrov na leto. Že danes za eno pokojnino delata manj kot dva, v prihodnje pa se bo to razmerje samo slabšalo. Reforme letos nismo sprejeli, zato bo druga, vsaka naslednja, bolj radikalna.
Potrebno povečanje prihodkov pokojninske blagajne lahko rešimo z višjimi prispevki zaposlenih, višjimi prispevki delodajalcev ali pa z znižanjem odhodkov pokojninske blagajne, kar pa pomeni zniževanje vseh pokojnin.
Še edina možnost, s katero ne znižujemo standarda ljudi, je podaljšanje delovne aktivnosti oziroma kasnejše upokojevanje. Če dogovora o pokojninski reformi ne bomo kmalu dosegli, bomo doživeli  krčenje sredstev za druge pravice (socialne transferje, šolstvo, zdravstvo,…). Ogrozili bomo medgeneracijsko solidarnost, prepad med revnimi in bogatimi pa se bo tako v prihodnje samo še poglabljal.

Zelena davčna reforma
Z zeleno davčno reformo prenesti davčno breme iz davkov na delo na zelene davke, tj. na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Z reformo se obenem ukinejo tudi okolju škodljive subvencije.
Reforma mora biti fiskalno nevtralna, z novimi zelenimi davki se torej ne povečuje skupna višina davkov. To pomeni, da se morajo drugi davki, kot npr. dohodnina, istočasno zmanjšati. Po oceni Službe vlade za podnebne spremembe (Strategija Prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do l. 2050) je v okviru te reforme možno znižati obdavčitev dela v višini 1 mrd EUR.
Zelena davčna reforma tudi vzpostavlja okvir za pospešeno zniževanje emisij toplogrednih plinov po letu 2030.

Prlekiji bom pomagala tako, da se bom zavzemala za sprejetje vse zakonodaje, ki bo Prlekiji omogočila hiter gospodarski, socialni, turistični, infrastrukturni ter kulturni razvoj.

Miran Ros - SLS: Pokojninsko reformo je stranka SLS podprla. Reforme so potrebne za izhod iz krize. V kolikor ne bomo zaustavili zadolževanja države Slovenija za pokrivanje tekočih stroškov javnega sektorja, ne bo denarja za investicije in s tem povečanja gospodarske rasti. Primer imamo nedaleč stran, Grčijo.
Zadnje čase je veliko govora o samooskrbi z domačo hrano. To mora postati v Sloveniji strateški cilj in tu je ena izmed priložnosti Prlekije. Ob kmetijstvu je treba razvijati turizem, ki bi za sabo potegnil gradnjo infrastrukture predvsem z EU sredstvi. S primerno zakonodajo bo treba omogočiti ustanavljanje že prej omenjenih mikro podjetij in družinskih podjetij. Obvezno je potrebno zmanjšati birokracijo pri pridobivanju EU sredstev, ki so sveži kapital za razvoj regije.  Torej omogočiti, da bo investicijski denar premagal trojanski klanec!

Branko Smodiš - SD: Seveda. Reforme bo morala izpeljati prihodnja vlada, ne glede na politično barvo. Nekoliko nenavadno je, da velika večina strank in list v svojih programih omenja nujnost reform in različnih zakonskih sprememb. Še nekaj mesecev nazaj pa so bili proti tem reformam in ljudi pozivali naj na referendumu glasujejo proti. Gotovo bodo v bližnji prihodnosti reforme dejansko izpeljane. Nisem prepričan, da bo ljudem kaj lažje, če bo te iste reforme izpeljal nekdo drug in ne vlada Boruta Pahorja.
Glede vašega drugega vprašanja, pa vas prosim, da si prebere moj odgovor pri vprašanju številka 1 in tudi odgovore na nekatera druga vprašanja.

Anica Šimonka - NSi: Reforme so v Sloveniji vsekakor potrebne. Najprej želimo sprejeti ukrepe za okrevanje slovenskega gospodarstva. Z ustavo želimo omejiti zadolževanje. Lotili se bomo sprememb davčnega sistema, s čimer želimo razbremeniti gospodarstvo. Sledila bo reforma zdravstva in nato še pokojninska reforma.

Zagotovo bom storila vse, kar bo v moji moči, da bo po koncu mandata Prlekija uspešnejša kot je danes. Če se spomnimo malo nazaj, je vlada, v kateri smo sodelovali tudi mi, prva prišla v naše kraje na pogovor z gospodarstveniki, župani in drugimi. Prepričana sem, da bo z Novo Slovenijo v parlamentu in v vladi Prlekija dobila več kot je v zadnjih treh letih. K temu bom, kot poslanka Nove Slovenije, pripomogla tudi sama.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Reforme so vsekakor potrebne, brez njih sistem ne bo vzdržal. Ne glede na to, da so bile na referendumu zavrnjene, jih bo potrebno sprejeti, vendar pa ne takšnih kot so bile zastavljene; potrebno jih bo popraviti, prilagoditi in doseči dogovor z vsemi vpletenimi stranmi. V Gibanju za Slovenijo jih bomo podprli le, če bodo vsi vpleteni akterji (sindikati, delodajalci, ''država''..) soglašali s predlogi reform.
Prlekiji oz. Pomurju je potrebno zagotoviti delovna mesta mladim in manj mladim ter zagotoviti dostojno starost starejšim - zagotoviti ljudem dostojno življenje tudi tukaj v večkrat pozabljeni SV Sloveniji – Pomurju.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Stranka mladih – zeleni Evrope podpira reforme, do katerih bo slej ali prej moralo priti. Seveda podpiramo todi to, da se reforme doseže v soglasju z sindikati.

Kot poslanec bom glas ljudstva in Prlekije prenesel v parlament in se tam zavzemal za njihove ideje in projekte. Pri tem bom aktivno sodeloval in se povezoval z županjo občine Ljutomer mag. Olgo Karba kakor tudi z župani občin Veržej Slavkom Petovarjem, Križevec pri Ljutomeru mag. Brankom Belecom, Razkrižja Stankom Ivanušičem in širše.

---

Franc Jurša - DeSUS: Tudi v tem primeru bi kandidiral za poslanca DZ RS.

Sara Karba - LDS: Za poslanko DZ bi kandidirala v vsakem primeru, tudi če bi to bila neplačana funkcija, saj menim, da za delo, v katerem predstavljaš in zastopaš ljudi nikakor ne sme biti v ospredju finančni motiv, ampak je to častna funkcija, v kateri zastopaš interese in dobrobit ljudi, ki te izvolijo za svojega predstavnika.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: mislim bi, ker imam sedaj veliko manjšo pokojnino pa mora preživeti, čeprav je treba ugotoviti na kakšni osnovi je sistemizacija poslanskih plač narejena.

Erik Kos - DSD: Moja plača je trenutno 70% poslanske plače. Če boste v internet napisali moje ime in priimek, boste videli, da sem med drugim tudi strokovnjak za plačne sisteme in motivacijo. Hočem le reči, da je vaše vprašanje zelo kompleksno in bi moj odgovor bil naslednji. Ni dilema ali sem sam pripravljen delati za 50% plače, oz. za 20% manj kot imam sedaj plačo. Osnovni problem je ali v tej državi, torej ne zgolj v Ljutomeru, Ormožu ali Radgoni, razumemo da mora plača za najnižja dela – enostavna dela I. tarifnega razreda pokrivati življenjske stroške delavca in še najmanj polovico stroškov za enega njegovega otroka. S tem principom rešimo dve politiki, socialno in tudi družinsko.

Razmerje med plačami pa je stvar dogovarjanj med socialnimi partnerji. In svet pozna le dva temeljna socialna partnerja: delodajalce in delojemalce organizirane v sindikatih. To so pogajanja o kolektivnih pogodba. Sam priporočam, da bi bila razmerja takšna, da bi najnižja plača v državi izpolnjevala prej navedene kriterije. Najvišja plača pa ne bi smela presegati petkratnika povprečne plače. Vse plače v javnem sektorju bi morale biti načeloma 10% nižje od primerljivih v gospodarstvu. Tako je to v svetu, kako pa je pri nas, pa sami vemo in vidimo. Vendar smo zato kar precej krivi sami, saj smo volili poslance, ki niso imeli pojma o svojih obveznostih.

Zvonko Kustec - Lista Virant: V kolikor bo to splošni ukrep za javne delavce, da. Glede na preživeto sem tega vajen iz prejšnje socialistične oblasti in bi bil pripravljen ob pošteni vladi to tudi sprejeti! Zakaj? Zato, ker bi bil to splošni ukrep!

Sabina Rajh - Zares: Seveda. Kandidirala bi tudi, če za delo ne bi sploh dobili plačila. Ker kandidiram zato, da dobim priložnost narediti nekaj dobrega za soljudi. Ne nazadnje tudi sedaj nimam relativno »slabe plače« in opravljam poklic, ki me veseli.  Vendar če bomo vsi gledali samo na lastni zaslužek, se ne bo nikoli nič spremenilo.

Miran Ros - SLS: Vsako delo je vredno plačila in ne rečem, da denar ni pomemben,  ker ne moreš plačati položnic z lepo besedo ali z nasmehom. Vidim pa, da je potrebno v teh časih storiti VEČ za  Prlekijo, ta VEČ pa ponuja program SLS. Da bi pa kandidiral samo zaradi denarja: ne, hvala! Pozna me kar nekaj ljudi in jim bi še rad pogledal v oči tudi v prihodnje.

Branko Smodiš - SD: Tudi v tem primeru bi kandidiral, saj želim prispevati k izgradnji boljše prihodnosti za Slovenijo in Prlekijo. Verjamem v svoj program, katerega delno vsebino ste lahko spoznali v mojih odgovorih. Prav tako bi, tudi ob 50 % nižji plači, še vedno zaslužil več kot danes. :)

Anica Šimonka - NSi: Bi, ker želim naslednji generaciji dati boljšo dediščino, kot jo daje družba v tem trenutku. Če bi v življenju materialno bogastvo postavila na prvo mesto, najverjetneje ne bi delala v šolstvu in ne bi toliko svojega časa posvečala družini in delu z zakonci.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Poslanske plače niti slučajno ne bi smele biti v prioriteta za kandidata. V takšnem času kot smo, bi tisti, ki res mislimo pomagati postavljati državo nazaj na noge, morali biti pripravljeni delati tudi za »drobiž«; saj vendar rešujemo ljudi in državo, ne pa si polnimo denarnice.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Kandidiram predvsem zaradi tega, da bi se v Sloveniji spremenilo na boljše, da bi bili kaznovani tudi veliki kriminalci “tajkuni”… Parlament oz. Državni zbor bo za mene delal dobro ko bo sprejel malo obšerno, vsem razumljivo zakonodajo in nato spremljal ali se ta zakonodaja izvaja. Danes se v državnem zboru sprejema zakonodaja površno, po hitrih postopkih, nerazumljivo niti piscu, dvoumno, pisano na kožo posameznikom, sprejemajo se spremembe še preden prične zakon veljati.... S tem med ljudmi povzročijo le zmedo, neizpolnjevanje, jezo, podalšujejo se postopki na sodiščih... Najbolj pravično bi bilo, da bi se uzakonila najvišja plača 2.500 EVR neto. Če bi se to doseglo bi bila lahko uzakonjeno tudi, da je najmanjša plača 800 EVR neto. Kajti če bi omejili tiste, ki dobivajo več kot tri tisoč ali več (celo več sto tisoč), bi bila tudi minimalna plača 800 EVR ali cello več.  V tem primeru bi bila tudi neto plača poslanca nižja za cca. 50%.

---

Franc Jurša - DeSUS: Trije največji dosežki v mojem življenju:
1.družina in zagotavljanje normalnih pogojev za življenje moje družine;
2.dosežki in rezultate, ki sem jih dosegel kot župan Občine Ljutomer;
3.moje aktivno delo v društvenih organizacijah (humanitarna organizacija, gasilsko društvo, športno društvo, društva s področja kmetijstva, itd.).

Sara Karba - LDS: Težko se mi zdi omejiti svoje delovanje do sedaj v treh dosežkih, ki sem jih dosegla v svojem življenju. Mogoče bodo določeni kandidati naštevali svoje funkcije in zaposlitvene dosežke, meni pa se zdi, da glede na starost lahko rečem, da se moji dosežki šele začenjajo. Vsekakor je dosežek tudi da sem poštena, moje dostojanstvo, da sem ponosna in da delujem častno, in pa hrabrost, da sem dovolj pogumna in upam stati za svojimi cilji.
 Za te volitve so si vsi želeli mlade in neobremenjene kandidate in v Ljutomeru se nas tokrat opogumilo kar nekaj. Zakaj smatram, da sem boljša od ostalih kandidatov in si zaslužim mesto poslanke v DZ? Težko rečem boljša, ker je vsak na svoj način dober. Sama vidim svojo prednost v tem, da sem med mlajšimi kandidati edina, ki imam vsaj malo izkušenj s politiko na lokalni ravni, in da kljub temu nisem obremenjena s strankarskimi interesi. Skozi svetniško mesto dobro seznanjena z problemi naše regije, prav tako pa s finančnimi in birokratskimi težavami, in bom zaradi tega kot poslanka v prednosti pred drugimi. V svojih dejanjih sem odločna, hkrati pa znam dobro sodelovati z vsemi kar sem tudi že dokazala.

Marika Kardinar - Pozitivna Slovenija: na športnem področju svetovna prvakinja in rekorderka, naziv športnice Slovenije 1992 leta, Bloudkova nagrada in priznanje, finalistka v izboru Slovenka leta, uvedla sem kegljaško šolo, sodelovala v projektu šport in rekreacija kot zdrav način življenja. Čeprav šport ni vse, da ti pa veliko koristnega.

Erik Kos - DSD: Načeloma sem se vse svoje življenje izogibal takšnemu naštevanju, ker smo kot ljudje izrazito nehvaležni, pa vendar nekaj ključnih projektov. Leta 1974 sem za kratek čas združil Prleški in prekmurski študentski klub. Združitev je bila predlagana na seminarju na Železničarskem domu na Pohorju, sprejeta pa v Vidmu ob Ščavnici istega leta. Prisotni so bili tudi vsi župani takratnih občin: Ljutomera, Lendave, Murske Sobote in Gornje Radgone.

Leta 1997 sem predstavil Ministrstvu za delo kot direktor podjetja MADE projekt »Kreiranje programov javnih del«. V projekt sem vključil 21 partnerjev, od Kopra do Lendave, od Novega mesta do Črne na Koroškem. Število mest za javna dela smo dvignili iz 4.200 na 11.000. Projekt je uničila politika v letih 2001 – 2003. Zakaj – zaradi tipične slovenske lastnosti.

Leta 2005 sem prevzel maja meseca vodenje Direktorata za trg dela in zaposlovanje. To je bilo obdobje Janševe vlade, nervoze zaradi slabega črpanja EU sredstev itd. V analizi stanja in razmer, ki sem jo končal, sem predlagal takojšnjo spremembo in dopolnitev EPD – svetega pisma za črpanje sredstev. In to 6. junija 2005 tudi dosegel. Osebno ne poznam nikogar, ki bi tako hitro dosegel spremembo nekega državno – evropskega dokumenta, da ne zahajam v podrobnosti.
Dosegel sem tudi spremembo osnovnih principov Aktivne politike zaposlovanja, ki je tudi omogočila zmanjšanje brezposelnih na manj kot 70.000. Ta program se po šestih letih še vedno prepisuje, že davno pa bi se moral ažurirati. Ko sem omenil, da se mora nujno reorganizirati položaj študentskega dela, sem bil razrešen, Italijani bi dejali – subito s strani predsednika vlade in pod pritiskom lobijev SŠ.

V Bruslju sem predsedoval ameriško evropski konferenci o zaposlovanju v lokalnih skupnostih.
Od maja 2007, ko me je dokončno doletela roka velikega vodje, do januarja 2009 sem bil brezposeln. Takrat sem vodil družinski projekt »Kako naj preživi 3-članska družina s 625 EUR«.
Pa mogoče še zadnji projekt: 20. januarja 2009, ko sem bil s sklepom sodišča vrnjen na delovno mesto, sem dobil nalogo, da izpeljem projekt »Usposabljanje za večjo zaposljivost« vreden 12 mio EUR. Že v enem mesecu je bil objavljen, v drugem mesecu so prispele prve prijave in končan je bil v začetku 2010. Brez enega škandala, brez vlačenja po časopisju, po vseh opravljenih kontrolah s strani pristojnih državnih inštitucij, je projekt uspešno končan. Eden redkih v državi z vsoto višjo od sedmih ničel.

Če ne bom izvoljen za poslanca, pa se bom lotil projekta »Upokojenec«, čeprav predčasno, ker me skrbi odsotnost zdravega razuma v državi in naše preveč pasivne želje, da se rešimo iz nezavidljivega položaja. Zato sem v uvodu povedal, da mi je nerodno se primerjati z drugimi kandidati in da ima pač vsak neke svoje izkušnje. Pomembno je le to, da so nam izkušnje prednost in ne slabost.

Če pa bi sam izbiral osebne dosežke, bi izbral to, da sem se rokoval s Titom, ko je 1966 odprl most v Radgoni, srečal s papežem Woytilo na prvem obisku v Mariboru in rokoval z Dalajlamo, se pogovarjal z njim in dobil njegov podpis v knjigo.

Zvonko Kustec - Lista Virant: Če se pogledam v ogledalo je to Gimnazja, Gimnazja, Gimnazja! Ocenjujejo pa naj volilci.
Moj slog življenja so delo, dialog, strokovnost, posluh za male in velike, poštenost, patriotizem in domoljubnost.
Moji rezultati dela in slog življenja so garancija za moje delovanje kot poslanec Državnega zbora, ki ga bom posvetil za blaginjo vseh, napredek, vlaganje v ljudi in zdravo življenje.
Spoštovane in spoštovani! Potrebujemo poslanca, ki nas bo znal zastopati in delovati za Prlekijo.

Sabina Rajh - Zares: Zelo zanimivo in obenem težko vprašanje. Kot prvo mogoče zato, ker mi je mati narava dala prirojen pozitivizem, ker vsak dan v mojem življenju jemljem kot neko poglavje zase, z zavedanjem, da sem lahko srečna, ker mi je bilo dano živeti, in stremeti k uresničevanju ciljev in želja s pomočjo ljudi, ki me imajo radi in me poznajo takšno, kakršna sem. Kot drugo, da sem uspešno končala šolanje na Fakulteti za komercialne in poslovne vede iz Celja in diplomirala s končno oceno 10. Kot tretje pa mogoče zato, ker mi je podjetje zaradi uspešnih poslovnih rezultatov ponudilo velik izziv, ki sem ga sprejela, in tako postala samostojna podjetnica za trženje zavarovalnih produktov.

Miran Ros - SLS: Večina kandidatov v našem volilnem okraju poznam osebno in verjamem, da je vsak na svojem področju že dosegel svoje cilje, ki so vredni, da se pojavimo kot kandidati za poslanko ali poslanca v državnem zboru. Za me sta zastavila besedo dva župana, ki me zelo dobro poznata.

Branko Smodiš - SD: Drugih kandidatov in njihove življenjske poti ne poznam dovolj dobro, da bi lahko primerjal njihove dosežke s svojimi. Moj največji dosežek je gotovo družina, ki mi predstavlja oporo. Zgradil sem si dom, v izgradnjo katerega sva skupaj z ženo vložila ogromno truda. Prav tako imam veliko iskrenih prijateljev. Živim realno življenje in tudi moj program je sestavljen realno, zato menim, da lahko z mojimi rešitvami in dobrimi rešitvami kolegov in kolegic po Sloveniji, pripeljemo našo državo v lepšo prihodnost. Morebiti sem v političnem smislu nekoliko naiven, vendar mislim, da lahko večino zapletenih vprašanj rešimo z enostavnimi odgovori. S politiko se ukvarjam le nekaj let, vendar sem se kljub vsemu naučil, da je potrebno v izpolnitev političnih ciljev vložiti veliko energije, pri tem pa vselej ohraniti spoštovanje do političnih nasprotnikov.

Anica Šimonka - NSi: Precej samovšečno bi bilo prepričanje, da sem boljša od ostalih kandidatov. Nisem. Vsi imamo področja, kjer smo dobri in področja, kjer smo manj dobri. Sama bi kot svoja dobra področja izpostavila družino, delo v službi in delo za zakonce  (Družina in Življenje).
- Z možem imava za slovenske razmere razmeroma veliko družino. S pomočjo kredita sva zgradila hišo in trudiva se, da bi bil to topel dom najinim otrokom. Kot dosežek štejem dobre odnose znotraj družine, tako najine, kot širše, kamor spadajo v prvi vrsti dedki in babice.
- Rada sem učiteljica med mladimi dijaki. Rada sem tudi razredničarka. Dobro se počutim v kolektivu. Na področju mojega dela kot dosežek štejem vse generacije uspešnih maturantov, dober odnos s sodelavci ter seveda z ravnateljem. Pomemben dosežek, če prav ne najpomembnejši, je tudi pridobitev naziva svetovalca in napredovanje v najvišji plačilni razred.
- Mnogo sodobnih bolezni izhaja iz neurejenih odnosov v družini. Družina sta najprej mož in žena, ki pa sta si že po naravi različna. Te razlike ju lahko povezujejo ali pa delujejo razdiralno. Naenkrat se zavedata, da je med njima zid. Da bi bilo tega manj in bi bila tako naša družba boljša, sva se z možem odločila, da želiva delati v dobro slovenskih družin. Kod dosežek na tem področju si štejem pričevanja in odkrite pogovore s številnimi zakonci znotraj društva Družina in Življenje.

Vida Štefanec - Gibanje za Slovenijo: Kot kandidatka Gibanja za Slovenijo (s podporo Neodvisne stranke Pomurja) sem ponosna nase zaradi čisto vsakdanjih navadnih stvari, kot so: moja družina, otroci, da imam hvala bogu delo, da se razumem z ljudmi okrog sebe; skratka, da sem to kar sem. Imam tudi diplomo in pišem magistrsko nalogo, vendar pa to zame še zdaleč niso dosežki, ki bi jih štela za največje oz najpomebnejše. Vsi ljudje bi morali biti ponosni sami na sebe in si vsak dan posebej šteti za svoj največji dosežek in misliti pozitivno naprej. Vrednote, kot so poštenost, humanost, družbena odgovornost, delavnost in odnos do sočloveka so pomembne.

Janez Vencelj - SMS Zeleni: V svojem življenu sem skusil skorajda vse. Kot otrok sem živel na kmetiji v številčni kmečki družini. Po končani osnovni šoli sem končal elektromehanično šolo ter nato odšel  na osdluženje vojaškega roka. Po odsluženju vojaškega roka sem se prekvalificiral v miličnika. Kot miličnik sem delal skorajda na vseh delovnih mestih v milici in policiji. Bis sem pripravnik, vodnik službenega psa, pomočnik vodje varnostnega okoliša, vodja varnostnega okoliša, vodja policijskega okoliša, vodja izmene na mejnem prehodu, bil v lokalni kriminalistični skupini… Ko sem diplomiral na Fakulteti za policijsko-varnostne vede in pridobil strokovni naslov diplomirani varstvoslovec, sem bil na Operativno komunikacijskem centru policije najprej pomočnik vodje izmene in nato vodja izmene, kjer sem si prislužil upokojitev in se 1.4.2011 tudi upokojil.

V obdobju pred in ob osamosvojitvi Slovenije, sem bil pripadnik Posebnih enot malice. Kot pripadnik PEM-a sem tudi aktivno sodeloval v bojih, kjer je bilo ogroženo tudi moje življenje.  Zaradi tega sem po osamosvojitvi prejel tudi več priznanj in odlikovanj.

Zaradi poznejšega nezadovoljstva z razvojem politike v Sloveniji sem se tudi sam aktivno vključil v dogajanja. Tako sem bil leta 2006 tudi izvoljen v Občinski svet Občine Ljutomer. Leta 2010 sem ponovno kandidiral na lokalnih volitvah v občinski svet in kot kandidat za župana. Od treh kandidatov sem dosegel tretji rezultat vendar nobeden od kandidatov ni dobil večine tako, da je bil drugi krog. V drugem krogu sem osebno in stranka SMS – zeleni Evrope podprli kandidatko mag. Olga Karba, katera je v drugem krogu tudi zmagala in postala županja.  Sedaj na Občini Ljutomer opravljam tudi funkcijo podžupana.

---

Franc Jurša - DeSUS: Moje sodelovanje z občinskimi oblastmi na področju volilne enote ocenjujem kot zelo dobro, razen sodelovanje z Občino Ljutomer, kjer je bilo le-to oteženo zaradi nekaterih preteklih zamer. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da v Ljubljani oziroma v Državnem zboru nisem deloval v interesu vseh tukajšnjih občin. Za dobro sodelovanje sta vedno potrebni obe strani – že od samega začetka poudarjam, da sem pripravljen na sodelovanje – tudi v bodoče.

---

Sara Karba - LDS: Mislim, da sem v enoletnem sodelovanju kot svetnica z ljutomerskimi strankami  sodelovala vedno korektno in v prijateljskih odnosih, ker je to edino prav, če gre za dobro ljudi. Točno tako nameravam delovati naprej in v primeru, da sta iz Ljutomera izbrana dva poslanca, je to le še ena možnost, da skupaj za naše kraje dosežeta in izborita, še več kot zmore le en.
Delujem po načelu, da nosim odgovornost za svoja dejanja sama in se ne skrivam za drugimi, tako tudi poslanec ne sme biti volilni aparat svoje stranke, ampak stati za svojimi načeli in obljubami s katerimi se je zavezal svojim sokrajanom in ne svoji stranki.

---

Zanima me vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije, ki je nujno potrebna za učinkovitejše črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Kakšno je po vašem mnenju optimalno število pokrajin?

Zvonko Kustec - Lista Virant: Ne zanimajo me drugi, Prlekija mora imeti svoj status.

---

Sabina Rajh - Zares: Perspektivo za mlade izobražene ljudi v Prlekiji vidim možnost zaposlitve v socialnem podjetništvu, v razvoju turizma, v razvoju gospodarstva (dobri pogoji za investitorje), v zelenih delovnih mestih in prijazni državi do zelenega gospodarstva.

Branko Smodiš - SD: Socialni demokrati v zadnjih treh letih nismo vladali Državnem zboru. Za kaj takega bi morali v DZ zasedati več kot polovico vseh sedežev. Seveda pa je imela večino v določenem obdobju koalicija (SD, Zares, DESUS in LDS), ki pa kot sami veste ni delovala preveč homogeno, za kar nosimo odgovornost prav vsi koalicijski partnerji. Mirno pa lahko trdim, da smo se Socialni demokrati v največji meri trudili reševati težave, ki so Slovenijo doletele v zadnjem mandatu, medtem ko so naši manjši partnerji več časa posvetili lastnim interesom.
Raziskave javnega mnenja kažejo, da najbrž ne bomo relativni zmagovalci volitev. Kljub vsemu pa ostajamo zvesti svojemu programu in vsebini, ki smo jo izpostavljali že v času naše vlade. Slovenija potrebuje korenite spremembe in ne vidim nobenega smisla, da si pred tem zatiskamo oči. Za primer lahko vzamemo reforme, ki so jih državljanke in državljani na referendumu odločno zavrnili. Naši konkurenti danes v svojih volilnih programih večinsko poudarjajo nujnost reform. Škoda, da jih niso podprli že pred meseci in tako Sloveniji omogočili hitrejše okrevanje. Čas bo pokazal, kdo je imel prav. Socialni demokrati bomo pri svoji vsebini vztrajali, pa naj na volitvah dobimo 30 ali pa zgolj 5 odstotkov.

Če ja, lahko stranka SD v Sloveniji dosegne isto za svoj narod kako je stranka SPÖ v Avstriji takrat pod kanclerjem Bruno Kreisky?

Branko Smodiš - SD: Težko vprašanje. Odgovor nam bo podala prihodnost. Gotovo je Bruno Kreisky ogromno prispeval k izgradnji Avstrije, kot jo poznamo danes. Če se ne motim, je bil kancler več kot desetletje. V tem času je izpeljal različne reforme, ki so Avstrijo naredile manj konzervativno in bolj liberalno ter moderno. Tudi Slovenci v Avstriji so pridobili nekatere manjšinske pravice. Socialni demokrati želimo Sloveniji le dobro. Prepričan sem, da tudi ostale stranke želijo podobno. Razlikujemo se le v načinih, kako bi našo državo popeljali v boljšo prihodnost. Mogoče smo Socialni demokrati včasih preveč iskreni in ljudem govorimo nekaj, kar neradi slišijo. Naš politični sistem je zastavljen na način, da ena stranka zelo težko dobi absolutno večino, zato dvomim, da lahko Socialni demokrati (ali katerakoli druga stranka) vladajo na način kot Bruno Kreisky. Bolj pomembno je, da Slovenci najdemo svojo pot, ki bo najboljša za našo državo. Za dosego tega cilja pa bomo morale vse stranke po dvajsetih letih končno izkazati določeno mero politične zrelosti in najti vsaj osnovni konsenz o tem, kakšna bo prihodnost naše države.

Anica Šimonka - NSi: Takih sprememb ne bi uvajali, ker se tudi v omenjenih državah ta davek ni izkazal kot koristen.

---

Janez Vencelj - SMS Zeleni: Funkcija podžupana in poslanca ni združljiva. Zaradi tega mi bo ob izvolitvi v DZ ta funkcija tudi prenehala. Tako, da funkcijo podžupana kot poslanec nebom opravljal.

---

Ostala vprašanja, o legalizaciji marihuane, o obnovljivih virih energije, o pokojninski reformi, ... ter ostala osebna vprašanja kandidatom z odgovori, najdete v spodnjih priponkah.

Priponki: VprasanjaOdgovoriVolitve2011.pdf VprasanjaOdgovoriVolitve2011.doc