Dijaki GFML sodelovali na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Državnem zboru

Dijaki umetniške gimnazije so imeli v sredo, 7. februarja, posebno priložnost in nalogo: s petjem, igranjem na kitaro in recitali so sooblikovali kulturno proslavo v Državnem zboru v Ljubljani. Sodelovali so z avtorsko skladbo Vsaka misel nate: Kiara Katalinič in Miha Horvat, z recitalom O Vrba: Ana Vukosavljevič in Larisa Varga, ter posebej še s pesmimi Zidam (Kajetan Kovič) in Jablana (Saša Pavček). Dijaki so s svojim aktivnim prispevkom h kulturnemu programu kot prvi dijaki GFML sodelovali na prireditvi Državnega zbora in poželi velik aplavz ter več komplimentov.

Po končani prireditvi so preko vodenega ogleda spoznali prostore parlamenta, velike razpravne dvorane ter prostore posameznih strank. Seznanili so se tudi s sestavo parlamenta in delom poslancev. V veliko veselje je bilo srečanje z domačinko, bivšo GFML-jevko in sedanjo predsednico Odbora za kulturo Saro Žibrat, ki je dijakom ob kavi predstavila svoje delo ter razkazala svoje delovne prostore v parlamentu.

Zbrane sta uvodoma nagovorili predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič in predsednica Odbora za kulturo Sara Žibrat.

»Kultura in umetnost nista nekaj samoumevnega. Da brez njiju ni mogoče živeti, se človek zave šele, če ju izgubi. V moralni moči kulture je bilo in še zmeraj je zastopano spoznanje, da obstajajo resnice srca, ki jih razum ne pozna. Prav to je že pred več kot 200 leti v svoji poeziji upodobil dr. France Prešeren,« je v nagovoru povedala predsednica Državnega zbora.

Kot je še dejala, na Prešernov dan »...ne obujamo zgolj spomina na našega genialnega poeta, temveč proslavljamo tudi vso slovensko kulturo, srž naše narodne identitete.«

Predsednica Odbora za kulturo Sara Žibrat se je v nagovoru osredotočila na izzive in priložnosti mlade generacije. Kot je izpostavila, imajo dandanes mladi številne priložnosti, da spoznajo svetovna središča, druge kulture in umetnosti, ob tem pa je ključen izziv majhnih narodov, da odprtemu umetniškemu duhu ponudijo spodbudno ustvarjalno okolje doma.

Poudarila je, da se je že Prešeren na Dunaju ob študiju prava razvijal v evropskem demokratičnem duhu in postal ustvarjalec, ki je kultiviral naš posvetni jezik ter povezal slovensko narodno zavest z idejo Mlade Evrope. »V času Prešerna, ko je bilo prevladujoče mnenje doma usmerjeno proti napredni misli, se je ta misel k nam prenašala preko umetnosti,« je še dodala predsednica Odbora za kulturo.

Parlamentarni pevski zbor Kvorum je izvedel pesmi Franceta Prešerna - Luna sije in Rasti, rasti rožmarin (skladatelj Emil Adamič).