Ljutomerski Marijin steber in baročna znamenja na Spodnjem Štajerskem

Pod tem naslovom je v četrtek, 15. februarja, potekalo predavanje mladega raziskovalca in asistenta na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU ter doktorskega študenta 2. letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Jureta Donša.

Jure se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na baročno kiparstvo na prostem na območju Slovenske Štajerske. Posebno pozornost namenja vprašanjem naročništva, ikonografije in konteksta postavitve baročnih kipov ter kiparskih skupin v javnem prostoru, pri čemer ga zanima tudi odnos do baročnih javnih kiparskih spomenikov v postbaročnem obdobju.

Na predavanju je Jure uvodoma pojasnil termin "znamenja", ki označuje spomenike postavljene na prostem iz verskih ali drugih razlogov. Ta znamenja, ki so se v 17. stoletju začela postavljati tudi iz preventive pred nesrečami, so vključevala različne oblike arhitekture in kiparstva, kot so kapele, kamniti stebri, lesena razpela in drugo. Bili so mnenja, da se z božjo pomočjo lahko stvari obrnejo na bolje. Taka znamenja imenujemo votivna oz. zaobljubna.

Osrednji del predavanja je bil posvečen figuralnim znamenjem, ki so se razvila na Slovenskem v drugi polovici 17. stoletja, ko je barok začel vplivati na to območje. Ta znamenja, opredeljena kot kipi postavljeni na stebre oz. podstavke, so vključevala kipe Kristusa, svetega Janeza Nepomuka ter skupine drugih svetniških figur, kot so sveta Peter in Pavel, sveti Jožef ter sveti Florijan.

Jure je tudi predstavil pojmovanje Marijinih stebrov, ki so v obdobju baroka doživeli razcvet na ozemlju Habsburške monarhije. Marijin steber je kiparski spomenik na prostem, sestavljen vsaj iz stebra oz. slopa, na vrhu katerega je kip Device Marije, in ga pogosto spremljajo tudi kipi svetnikov. Takšni spomeniki so bili najpogosteje postavljeni v središču kraja ali trga.

Kot primer najstarejšega baročnega Marijinega stebra je bil omenjen tisti pred minoritsko cerkvijo na Ptuju, postavljen v zahvalo za zmago nad osmansko vojsko v bitki pri Monoštru leta 1664.

Predstavljen je bil tudi ljutomerski Marijin steber, ki ga sestavlja visok profiliran podstavek s kipoma svetega Roka in svetega Boštjana, sledi ožji podstavek z napisno ploščo ter kipom Brezmadežne Device Marije na vrhu stebra s korintskim kapitelom. Odločitev o postavitvi tega spomenika je bila sprejeta na seji trškega sveta 10. junija 1729. Predlog je podal trški sodnik oz. župan Matija Petek. Po do sedaj znanih pisnih virih bi naj bil kip postavljen tega leta.

Leta 1850 je bil spomenik deležen popravkov, pri čemer so zamenjali steber in podstavek ter obnovili kipe. Obnovljeni Marijin steber je bil posvečen 1. julija 1854.

Zapisal: Gregor Žižek, kustos