Delegacija se je na Razkrižju sestala tudi z županjami in župani občin, foto: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Minister za naravne vire in prostor, Jože Novak in državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc sta si v torek ogledala izvajanje del na porečju reke Mure. Cilj delovnih obiskov ob vodotokih po Sloveniji je pregled izvedenih del v okviru izrednih ukrepov in vzdrževalnih del v javno korist ter oblikovanje predloga načrta sanacijskih in investicijskih del na vodotokih v prihodnjih dveh letih.
Na porečju reke Mure, kamor sodijo občine Tišina, Mestna občina Murska Sobota, Beltinci, Črenšovci, Lendava, Razkrižje, Ljutomer, Veržej, Križevci, Radenci, Šentilj, Sveta Ana, Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Kuzma, Šalovci, Gornji Petrovci, Kobilje, Dobrovnik, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Odranci, Velika Polana, Turnišče, Hodoš, Grad, Rogašovci, Šalovci in Turnišče, je bilo v okviru izrednih ukrepov v letu 2023 in do danes zaključenih 50 delovišč in s tem delo na okoli 93 kilometrih vodotokov.
Minister in državna sekretarka sta delovni obisk začela dopoldne, ko sta skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in koncesionarjem na terenu preverila izvajanje del na nekaterih odsekih vodotokov ter na nasipih ob Muri.
Glede novih investicij, podnebno odpornih, ki zagotavljajo manjšo poplavno ogroženost na primer pri obnovi in gradnji nasipov, je minister Jože Novak izpostavil, da je denar v ta namen zagotovljen in da »kjer so prostorski načrti sprejeti, se že lahko začne s pripravo dokumentacije in zažene dveletni investicijski cikel. Kjer pa v občinah še niso uspeli doseči konsenza med različnimi deležniki in ga morda v naslednjih nekaj mesecih tudi ne bodo uspeli doseči, pa bo država pomagala s pripravo in sprejetjem državnega prostorskega načrta in investicijo izpeljala na ta način. Vseeno upam, da bo prišlo do konsenza med različnimi uporabniki tega prostora v prid lokalni skupnosti.«
Popoldne se je delegacija na Razkrižju sestala z županjami in župani naštetih občin. Predstavljena so jim bila že izvedena vzdrževalna dela in izredni ukrepi v letu 2023 ter predlog programa del javne službe za letošnje leto in predlog sanacij in investicij v letih 2024 in 2025.
V skladu s sanacijskim programom bodo ureditve potekale predvidoma od dveh do petih let. V izvajanje sanacij in investicij bodo občine aktivno vključene, zato si prizadevamo za njihovo večjo vključenost že pri oblikovanju programa dela, kar je tudi namen terenskih obiskov in srečanj z župani, ki jih ta mesec izvajata minister in državna sekretarka.
»S tem, kar vidim na terenu, sem zadovoljen. Izredni ukrepi na vodotokih bodo zaključeni do konca junija, povečini pa že do konca marca, kar pomeni predvsem zagotavljanje pretočnosti,« je povedal minister Novak, in dodal, da se odslej povečuje tudi višina sredstev za vzdrževalna dela na vodotokih.
Na celotnem območju Slovenije je bilo v lanskih poplavah poškodovanih več kot 4000 kilometrov vodotokov pri čemer so ključno težavo predstavljali tako prodnati nanosi in čepi, ki so zmanjševali pretočnost strug, kot tudi poškodovane in načete brežine vodotokov, ki so bile podvržene nadaljnji eroziji ob povečanem vodostaju. Z izrednimi ukrepi, ki bodo zaključeni do konca junija letos, se zagotavlja predvsem pretočnost vodotokov. Izrednim ukrepom sledi sanacija, s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo. Poleg sanacije pa so za zagotovitev večje odpornosti voda na podnebne spremembe, zlasti na poplavne dogodke, nujne tudi nove investicije na vodotokih, to je gradnjo nove vodne infrastrukture za zmanjševanje poplavne ogroženosti.