Ambroževa maša pri Sv. Juriju ob Ščavnici

Sedmega decembra goduje Sveti Ambrož, zaščitnik čebelarjev. V času svojega življenja med leti 340 in 397 je bil pomembna osebnost, saj se je proslavil kot vojskovodja, postal je konzul Ligurije, bil je tudi pesnik in glasbenik. Leta 374 je bil izvoljen za nadškofa, v versko življenje je vnesel nove norme, ki veljajo še danes in so znane kot Milanski ambrozijizem.

Legenda pravi, da se mu je  kot dojenčku, spečemu v zibki na domačem dvorišču, na glavo usedel roj čebel. Pestunjo je zajela panika, oče, izkušen čebelar pa je ukazal naj ga pustijo pri miru. Čez čas je roj odletel, ne da bi ga pičila ena sama čebela. Oče je dal otroku ime Ambrozij. Ambrozija je grško ime za mano, hrano za bogove, ki naj bi dajala večno mladost in nesmrtnost.

Ne vemo točno zakaj, ali zaradi legende iz zgodnjega otroštva ali zaradi imena, ki naj bi pomenilo hrano za "mladost in nesmrtnost", kar je do določene mere tudi med, so ga čebelarji vzeli za svojega zaščitnika. Njegov god so v nedeljo, 4. decembra, proslavili čebelarji in čebelarke, združeni v Društvu čebelarjev Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot že vrsto let, je domači župnik Boštjan Ošlaj daroval sveto mašo za vse umrle in žive čebelarje v farni cerkvi, katere notranjost so okrasili z medom in medenimi izdelki ter orodjem in pripomočki, katere pri svojem delu uporabljajo čebele in čebelarji. Po maši so vse navzoče pogostili s pijačami in pecivom, katerih prevladujoča sestavina je bil seveda med.

Čebelarstvo ima v širši okolici Svetega Jurija dolgoletno tradicijo, čebelarji so pred mnogimi leti spoznali prednosti združevanja, saj so svoje društvo ustanovili že daljnega leta 1912. Predsednik Branko Gerlica je povedal, da so že v teku priprave na obeležitev stoletnice delovanja društva, katero bodo proslavili prihodnje leto.