Razstava »Camino« - Jakobova pot
Razstava fotografij Jožeta Mariniča na PU Maribor
Dragica Marinič, kustosinja razstave, ponedeljek, 5. december 2011 ob 23:00
Jože Marinič - razstava fotografij
Jože Marinič, zaposlen na Policijski upravi Maribor, dolgoletni član Fotokluba Maribor, se že od osnovne šole dalje ukvarja s fotografijo in ima za seboj številne samostojne in skupinske razstave.
Razstavljene fotografije so doživeti trenutki na »Camino« - Jakobovi
poti po Španiji oziroma na romanju v Santiago de Compostela. S tem
avtor odpira gledalcu možnost, da tudi sam stopi na pot, dolgi 950 km in
prehojeni v 32 dnevih. Pot se je pričela na francosko-španski meji v
mestu St. Jean Pied de Port ob vznožju Pirenejev in se nadaljevala čez
severno Španijo do Santiago de Compostele vse do Finestere, t.i. »koncu
sveta« ob Atlantskem oceanu, kot so mislili pred odkritjem Amerike, in
se zaključila v Muxii. Jakobova pot s tisočletno tradicijo že stoletja
buri duhove in odpira vprašanja o notranjem klicu ali sili, ki
posameznika povabi na to kulturno, versko in duhovno pot.
Z izbranimi fotografskimi motivi Jože Marinič želi vsakega gledalca
tenkočutno popeljati na videz neskončno dolgo pot, ki jo je soustvarjal z
lastnimi koraki ob spremstvu soproge. Pomembna je bila pot in na njej
doživeta ljubezen in umetnost svobode, ki se prepletata skozi dimenzije
neusahljive energije vsakodnevnega potovanja: topline vzhajajočega
sonca, bolečine tišine, jutranje simfonije ptičjega petja, valovanja
pšeničnega klasja razprostranih zelenih polj, borovih in evkaliptosovih
gozdov, novih prijateljstev; vse to enostavno človeka obogati, mu daje
nevidno moč, ga oplemeniti z vero upanja, vztrajnosti in radosti.
Avtorju je uspelo skozi fotografski objektiv prestopiti meje
vsakdanjosti in tako ponudi gledalcem priložnost, da se v vsakem
prebudi otroška duša, ki ne pozna omejitev in ovir.
Fotografije so kot mozaik zgodbe, sestavljene iz neminljivosti lepote in
barvitosti narave, kulturne preteklosti in ohranjenih arhitektur v
mestih in vaseh, domačnosti rimskih, kamnitih mostov, iskrenih pogledov
in pozdravov domačinov in drugih popotnikov, romarjev, pa znamenj, ki
mimoidočega kličejo k postanku in požirku vode iz hladnega studenca ter
zahvali za življenje, družino in prijatelje.
Avtor gledalcem prepušča potovanje po poti, kjer cilj ni pomemben: »ULTREIA«: VEDNO NAPREJ! in »BUEN CAMINO!«: SREČNO POT!