Plaz v Zbigovcih je zakonca Kocet pregnal na cesto
Gotovo mnogi Slovenci in Slovenke ter slovenske družine, od Koroške, Savinjske in Logarske doline, do Slovenskih goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja ter tudi nekaterih drugih pokrajin, nikoli ne bodo pozabili julija in avgusta leta 2023, ko so jim katastrofalna neurja, z uničujočim vetrom in zlasti s točo in poplavami, uničili vse kar so imeli. Mnogi, pravzaprav večina njih, so še danes, slabo leto pozneje, brez celotnega premoženja, brez svojih uničenih dobrin, žalostno tudi brez lastne strehe nad glavo, saj naša birokracija, tudi če imaš finančna sredstva, ne omogoča hitrejše realizacije različnih težav in zapletov. In tudi zaradi tega se število ogroženih državljanov kopiči, še zlasti tisti, ki jim premoženje uničujejo naravne ujme. Tako se tistim, ki so lani utrpeli škodo, ali celo ostali brez vsega, neredko tudi brez strehe nad glavo, sedaj pridružujejo novi žalostni primeri, kajti čeprav se koledarsko poletje še ni niti začelo, so vremenske ujme ponagajale mnogim Slovenkam in Slovencem, še zlasti spet na severovzhodu države.
Še posebej hudo je bilo v ponedeljek, 3. junija, ko je močno deževje v kratkem poznem popoldanskem in večernem času zalilo na desetine stanovanjskih objektov v Boračevi pri Radencih, a tudi na vinorodnih hribčkih nad Gornjo Radgono. Poleg zalitja in uničenja objektov in premoženja se je sprožilo na desetine manjših in večjih plazov. In med tistimi, ki so v ponedeljkovem večernem neurju z močnim nalivom ostali brez lastnega doma, sta tudi Marjan in Ljudmila Kocet iz Zbigovcev 52, nedaleč od Gornje Radgone. "Moja srčna prijatelja, zmeraj pripravljena priskočiti komur koli na pomoč Marjan in Milka Kocet, sta v tem nalivu, ki se je zgodil prvi ponedeljek v juniju, v Zbigovcih izgubila svoj topel dom. Dom, poln lepih spominov, ki nas vse veže nanj. Imata prepoved, da bivata v hiši, ki je hiša na robu, da se spelje na cesto in v dolino. Ob tem našem nestabilnem vremenu, gotovo ne bo več dolgo zdržala. Nikogar nisem nikoli prosila zase, za njiju pa prosim vse ljudi dobre volje, če bil lahko kakorkoli finančno pomagali, da si najdeta kakšno malo hiško, ali vikend, kjer bi se skupaj s svojimi živalmi, večinoma gre za hišne ljubljenčke in perutnino, lahko spet počutili varno in s polnimi pljuči zaživeli skorajda tretje življenjsko obdobje. Zavedam se, da je med nami veliko ljudi, ki so tako ali drugače v krizi, a verjamem, da bomo s skupnimi močmi spet pomagali sočloveku, kot smo pri nas v Sloveniji vedno vajeni," nam je ob tej hudi težavi zakoncev Kocet sporočila njuna prijateljica Tamara Jančar, katero v domačem okolju poznajo kor dobrosrčno osebo, ki je tudi vsakomur pripravljena pomagati.
Tokrat se je v dogovoru s prijatelji in znanci, odločila za zbiranje pomoči preko Krambergerjevega sklada, s čemer sta se povsem strinjala tudi nova brezdomca Ljudmila in Marjan, ki nam je razlagal, kako sta tisti "črni ponedeljek", 3. junija v večernem času lahko le nemo opazovala, kako jima naravna ujma jemlje vse, kar sta si ustvarila. "Ob močnem deževju, okoli 20. ure, kakršnega niti starejši domačini ne pomnijo, je voda najprej tekla tudi skozi našo hišo, nato pa se je ob in pod hišo sprožil plaz in odnesel večji del zemlje na cesto," žalostno razlaga Marjan, ki je v preteklosti tudi sam mnogim pomagal. Stroka je ocenila, da v hiši ne smeta več prebivati, po prvi noči, ko sta prespali pri hčerki, sta začasno bila nastanjena na Turistični kmetiji Borko v bližnjih Črešnjevcih, po tednu dni, pa sta v sredini tega tedna na sedežu občine Gornja Radgona prevzela ključe in se začasno preselila v občinsko stanovanje - garsonjero v središču mesta penine in sejmov, kjer sta podpisala pogodbo za bivanje do novega leta.
"Hvala občini in vsem drugim, ki nam pomagajo, a to ni za naju, raje sva na podeželju, v domačem okolju, še posebej ker na svojem domu ostajajo naše živali, za katere podnevi skrbiva. Upajmo samo, da se ne bo vse skupaj porušilo in ubilo tudi naših živalic. Zato je za naju edina rešitev, če bi s pomočjo dobrih ljudi, čim prej našla kakšno hiško, katero bi mogoče najprej najela, in se tam preselila z našimi živalmi, nato pa hišo odkupila", nam povesta Ljudmila in Marjan, ki bosta brez širše pomoči težko znova zaživela normalno in varno življenje. Prav tako pa ne moreta od svojih štirih otrok (imata tudi osem vnukov), ki imajo svoje družine, zahtevati, da bi pri njih živeli.
"Sanacija hiše ne pride v poštev, ker ni možnosti za rešitev, čeprav bi za morebitno rešitev naše hiše porabili najmanj 200.000 evrov, koliko naj bi stal večji poseg, ki pa vseeno ne bi jamčil varnega bivanja. Zato v vsakem primeru moramo iskati boljšo rešitev, kar pa je težko brez ustreznih sredstev, bo tudi to zelo težavno. Zato sva že v naprej hvaležna vsem, ki bi nam lahko pomagali," nam je povedala Milka Kocet, ki verjame v dobre ljudi. Prav tako oba verjameta, da se bo našla kakšna manjša kmetija, hiša ali vsaj vikend, ki bi ga vzela v najem, pozneje pa odkupila. Glavno je, da bi imela prostor zase in za njune živali. Žalostno je tudi, da iz hiše, ki je bila zgrajena leta 1969 ne morejo ničesar rešiti, saj so pred kratkim vse prenovili in opremili na novo, s praktično vsem pohištvom. Omeniti tudi kaže, da Milka mora še pet let delati do pokojnine, Marjan, ki še marskaj lahko sam postori, saj je upokojen kot uspešen mizar...
Torej, dragi bralci, več kot očitno je, da naša sogovornika potrebujeta pomoč in če imate možnost jima lahko tudi vi pomagate. Gotovo vam bosta hvaležna, da bosta z vašo pomočjo spet med svojimi živalcami, ki jima veliko pomenijo.
Že lani sta Kocetova imela veliko smolo, saj jima je po uradni razlagi, zaradi napake na elektriki, marca 2023, v celoti zgorel manjši hlevček, skupaj z več kot 200 piščanci. Ker imata veliko prijateljev, so vse skupaj hitro sanirali in spet je vse teklo po načrtih vse do 3. junija 2024. Kot nam povesta zakonca Kocet bi enako bilo tudi sedaj, a jima ni dovoljena sanacija hiše. Zato dejansko potrebujeta širšo pomoč.
Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati zakoncema Kocet iz Zbigovcev, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom »za zakonca Kocet«, sklicna številka 7269. Pomagate lahko tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 boste prispevali 5 evrov, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER10 pa 10 evrov.